nova beseda iz Slovenije
Ob pogledu na trgovca se je vidno zdrznil, | ponosno | dvignil glavo, pozdravil z drobnim smehljajem | A |
tej utelešeni mladeniški sili. Lovrek ga je | ponosno | premeril od nog do glave: »Gospod, menda pozabljate | A |
kot že tolikokrat poprej opajal ob pogledu na | ponosno | pročelje starodavnega poslopja, dolgo potegnjene | A |
se kakor najeti zgrnejo okrog prebledelega, a | ponosno | stoječega Lovreka in vrešče ponavljajo: »Pfui | A |
pomladi,« se je pohvalil korporal Planinšek in s | ponosno | kretnjo pokazal na temno luknjo v okopih. »Tam | A |
zašepetal pri sebi in se kakor začaran oziral na | ponosno | zgradbo, po katere mrakoviti belini so črtali | A |
dolina. Težko se oddihujoči Miklausin je Gradnika | ponosno | opozoril na raznovrstne spremembe. | A |
pa se je hitro obvladal in prav po gradniško | ponosno | dvignil glavo.Iskaje z očmi gospodarja, a tudi | A |
najtišjem, najlahnejšem taktu ... Ah, kako stopate | ponosno | po belopeščenih alejah; - dolga, siva kravata | A |
mu je zdelo danes nenavadno večje, osorno in | ponosno. | Obhajala ga je tiha, nerazumljiva bojazen, - | A |
je vedno več; vsi so korakali samozavestno, | ponosno, | brezskrbno; slavni so pozdravljali slavne, stiskali | A |
Veján tudi sam videl, da sedi res nenavadno | ponosno, | s prekrižanima nogama, s hrbtom nagnjenim na | A |
odgovorila ni, jaz pa sem se zaklel, da ji še uklonim | ponosno | glavico ...Zdaj pa je breme na vaših ramah, gospod | A |
bile zelo lepe, velike, temne, in so gledale | ponosno, | skoraj neprijazno.Zgodaj zjutraj je hodila v | A |
obraz je bled in suh, tudi njegove oči gledajo | ponosno. | V roki drži velik šopek, v svilen papir zavit | A |
bil čas in žetev je pod streho; zadovoljno in | ponosno | se smejejo oči izpod sivih obrvi ...Meni pa, o | A |
in gospodično, ki sedi na stolu meni nasproti | ponosno, | dostojanstveno. Njen obraz preprežen s plitvimi | A |
Škoda take brade! Kako | ponosno, | mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod | A |
svoje matere in hodi po izbi z dolgimi koraki in | ponosno | glavo. Stala je pred ogledalom vsa plaha | A |
za nalašč pa so bila ušesa, to poglavitno in | ponosno | znamenje oslovskega rodu, vse premajhna, čisto | A |
očmí v zagorelem obrazu in z junaškim srcem v | ponosno | obokanih prsih? -- ali v kakega Rinaldinija | A |
samosevko, ne od višjih oblasti umetno izgojeno. | Ponosno | si lahko udarimo na prsa: Tudi mi -- in tako | A |
sproti svoj napredek! Naša umetnost gre svojo | ponosno | pot proti soncu -- da se tako izrazim --, ampak | A |
zamahom razkažeš svet pod seboj, prešerno in | ponosno | ti gori oko. ”Poglej te bele vasi tam spodaj | A |
za njim, kakor plavajo pokorno svetle ribe za | ponosno | ladjo.Ko je prišel do gosposke mize pod ogledalom | A |
Miha je hodil po vasi visoko vzravnano in | ponosno, | kakor da je imel tam kje za devetimi gorami | A |
jadna mi majka, - da, in vzdignil sem, vzdignil | ponosno | svojo desnico, jadna mi majka, - in zgrnila | A |
vzdihe. Pozneje je hodila mimo njega ledeno in | ponosno | in na njegove vljudne pozdrave ni trenila niti | A |
prokletega človeštva, ki je danes kakor zmerom | ponosno | na svojo čast, pa kobali ter se spotika kakor | A |
stalo poslopje kakor trdnjava, belo, svetlo in | ponosno; | s strogim očesom so gledala visoka gosposka | A |
zoprnemu zasmehu enaka. Mariševka je gledala na | ponosno | poslopje, ki se je dvigalo tam za dolgim zidom | A |
sovražnim pogledom na belo poslopje, ki je stalo tam | ponosno | in vse razsvetljeno. Mihovu je bilo, kakor da | A |
uhajali svetli kodrasti lasjé; stopal je krepko in | ponosno. | ”Tudi moje življenje je bilo enakomerno; | A |
odpirali omaro s tresočo roko. Slovesno in | ponosno | nosijo svoje moderne površnike in razžalil bi | A |
obraza in skritih oči, je sedel oblastno in | ponosno | na gorenjem koncu mize in le malokrat je katero | A |
otožnost. Tam ni veselih, ljubeznivih krajin, ni | ponosno | šumečih, visokih gozdov, ni šepetajočih vrelcev | A |
sedežev ter ostavili dvorano s trdimi koraki in | ponosno | vzravnani. Razburila jih ni ogorčenost Akimova | A |
plemenitaškega izraza in tenke ustnice so se vile | ponosno | in prezirljivo, kakor nekdaj ...To je bil signor | A |
take ... Jaz ga časih gledam, kako vkljub temu | ponosno | hodi, kakor bi imel nov frak. Ne spomni se, | A |
kako bo vzdigoval roko, kako bo veličastno, | ponosno | stresaval z glavo. Hipoma poskoči, ogrne | A |
sem ti gledal v očí s prešernim razkošjem, s | ponosno | ljubeznijo, takrat si videla neizmerno upanje | A |
/ . / stran 157 . / Marjuti samozavestno in | ponosno | ter menjal goldinar, ki ga je izkupil pri tem | A |
mize ter ga pozdravil s prešernim nasmehom, | ponosno | pričakovanje v očeh.Kako bi se pač vrnil, kam | A |
slabši!“ -- In čutite se nizkega pred polzakrito, | ponosno | ironijo njenega obraza. Očitati ji niso vedeli | A |
je z bedečimi očmi, sredi glasne družbe. Vse | ponosno | upanje na prihodnost se je vrnilo v njegovo | A |
živahno gleda v svet, kako veselo se ozira na | ponosno | zidovje mesta, glejte: to je Turjaški Herbart | A |
drznih, toda ona ne ljubi veselih plemičev s | ponosno | perjanico, ne stasitih vitezov s težkim oklepom | A |
prvi dan vse naslednje: samostojen, resen in | ponosno | skrivnosten, in Katra je mnogokrat obžalovala | A |
sredico, nam bodo vsem žarele oči. Tedaj bom | ponosno | pogledal po svoji družini in jim dal z očmi | A |
ozadja mama. Odkrila je prtiček do kraja in | ponosno | pokazala rumeno skorjo.Veljavno sem stal ob | A |
v soboto...« Mama se je obrnila proti meni in | ponosno | dejala: »On ga je priskrbel... | A |
piko. Sosedov volčjak je z vzdignjenim repom | ponosno | tekel po ulicah navzdol in se na vse strani | A |
užaljen vrnil v steljo. Pika pa si je samo | ponosno | popravila pričesko in se naredila, ko da se | A |
rokah so imele na koše rož. Janko je hodil | ponosno | med ljudmi ter se tako zavedal svojega velikega | A |
osrednji Afriki jih je petnajst!« odgovori mi | ponosno. | Čudil sem se sam v sebi nekaj časa. | A |
Ptujskem polju.« »Da, da, prijatelj!« nadaljuje | ponosno, | »na Ptujskem polju se je bila tista zmagonosna | A |
vratih?« »To so naši triariji!« odgovori mi | ponosno. | »Pravo jedro so naši posadki in papeževi vojski | A |
radoveden. »Neizrečne!« odgovori mi spremljevalec | ponosno. | »Kakor je videti, mož obilo strada!« | A |
102 . / Ko mu ne odgovorim ničesar, dostavi | ponosno; | »Da, da, izvrstno naše redarstvo vtika svoj | A |
Evo ti naše pravosodne palače!« izpregovori | ponosno | profesor Sv. Simplicija.»Takoj privežem konja | A |
katerega je bil deležen nadškof Jacobus!« | Ponosno | sede pater državni pravdnik.Sodniki kanoniki | A |
opravičuje.« »Pred vami,« odgovori kaplan Primož | ponosno, | »pred vami morda ne, pač pa pred mojo vestjo | A |
neomoženega ženskega spola. »Torej,« vpraša me | ponosno, | »tudi v vašo ledeno Sibirijo je že zaslul ta | A |
»Kdo je rešil državo,« vpraša soror Kordula | ponosno, | »ko se je uprl vikarij Luka?« »Kdo drug nego | A |
kohorta!« odreže se soror Teodora prav tako | ponosno. | »In sedaj se nam tako plačuje?« | A |
naju jako spretno uklenejo v težko železje. | Ponosno | je vpričo te svojati trpela kneginja Marija | A |
mu kupila, da se je napravil, kakor vidiš,« | ponosno | je migala z glavo. »Ali ni čeden?« | A |
pomenita, mi še danes ni jasno. Meta se je | ponosno | ozrla proti hlapčetu ter siknila: »Švedra!« | A |
Sem kupil‘, obdelovanje je pa kaj drugega!« | Ponosno | sem odgovoril: »Sam bom gospodaril! | A |
kamor je pokazal. Ondi pod holmom je mirno in | ponosno | stopil iz bukovja na plan velikanski jelen in | A |
veja. Obstal je pri rumeni pšenici, se ozrl | ponosno | semtertja, potem položil rogovje po hrbtu in | A |
odšel v gozd za hišo. Samo župnik Mrcina je | ponosno | obtičal za mizo, zajemal iz sklede in govoril | A |
»Knezu Metternichu bi ga zabodel v prsi in | ponosno | bi vzkliknil: Sic semper tyrannis!« Vse je zavrelo | A |
je največji respekt do onega, ki je počasi, a | ponosno | korakal pred njim! »Vedeta se, kakor da sta | A |
gotovo s kongresa!« Nato je postala pozorna na | ponosno | hojo prvega in zapazila je tudi visoko spoštljivost | A |
vendar. »Kdo bi ga ne ljubil!« je odgovorila | ponosno. | »Saj je vendar največji mož, kar jih živi v Evropi | A |
Pri tem niti zlatega klobuka ni bil del na | ponosno | svojo glavo.Češko in Smole sta stopila v stran | A |
vsaki etiketi, gospod Smole!« ‒ ime je obedničar | ponosno | poudaril ter hotel s tem Češka opozoriti, da | A |
hvali?!« In gospod Tadej je štorkljal mimo, | ponosno | sukal paličico s pozlačeno gumbo, a svojega | A |
špalirjem je cesar Franc v maršalski uniformi | ponosno | korakal ter se na vse strani lahno priklanjal | A |
prepovedal vsak hrup, ker boleham na levem ušesu!« | Ponosno | zatrjevanje čiste in goreče ljubezni ni bilo | A |
na to sem pripravljen!« je odgovoril mladenič | ponosno. | Oni pa je ponavljal: »To prepričanje je grozno | A |
vaše, signora Maria,« je odgovoril Amerikanec | ponosno. | »Da se spominjate, kdaj ste bogato obdarili cerkev | A |
prednike.« . / . / stran 366 . / To rekši, je | ponosno | odjadrala iz sobe.Grof Barbo pa je ostal sam | A |
temi ponosnimi besedami je Piškotov Francelj | ponosno | odrinil.Prešeren je ostal sam in nekaj časa | A |
pri nas kisle ledvice.« Dostavil je nič manj | ponosno: | »Tista pa, ki ž njo govori, je moja žena Barba | A |
gledala toskanske palače in sebe v njih kot | ponosno | principeso.Ker je z njo plesal Neri-Corsini | A |
In Fina se Ljubljani obeša na zobe!« | Ponosno | se je obrnila gospa Eliza proti njemu: »Dober | A |
« »Leopoldus!« vzklikne mladi vitez ter se | ponosno | dvigne v sedlu.Bilo je to ime, ki je tedaj navduševa | A |
moške krasote. Na obrazu se mu je žarilo in | ponosno | je spuščal oko po zbrani družbi.Strmelo je vse | A |
cvetje branim s svojo srčno krvjo,« vzkliknil je | ponosno, | »in vas vse, plemeniti gospodje, če imate toliko | A |
razkačene duhove. »Prijatelji,« izpregovoril je | ponosno, | »vsi vendar ne bodete pali po enem!Mi smo v | A |
k zemlji. »Vivat Sonce!« zakričal je vitez | ponosno. | Prijatelji Jurija Ljudevita so opazovali | A |
čepela čepica s kožuhovino in ž nje se je zibalo | ponosno | pero.Najbolj pa ga je krasila tigrasta kožuhovina | A |
ima ime kardinala Richelieuja!« Govoril je | ponosno, | z velikim navdušenjem.Tedaj se Janezu Vajkardu | A |
na Turjak!« »Na Turjak!« vzklikni je vitez | ponosno. | »Na Turjak!« viknil je tudi dijak Vid | A |
počastiti Njegovo Veličanstvo!« dostavil je glavar | ponosno. | »Še bolj?« začudil se je Janez Vajkard | A |
kruhom in z dobro besedo!« odgovoril je óni | ponosno. | »Je li še dosti takih?« | A |
ter dvigal svoje poglede proti gradu, ki se je | ponosno | belil raz zeleni holm. »Slavnega pokolenja | A |
razgovore. »Gospod Lesovéj,« vpraša potem | ponosno, | »ali govorite angleški?« Bogomir otrpne. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |