pljuča (1.243)

smrdi po strahu. Potem se to čez čas zgosti, v	pljuča	gre in v glavo, vse postane težko, okroglo,	A
takega. KLARA: Malo si boš odpočil jetra in	pljuča.	Še koristilo ti bo, boš videl.	A
. / KAKO SEM SE PAČIL Iz ust sem stegnil	pljuča	in ko so glasilke otrdele, mi je uspelo izreči	A
nad besedili, ki jih pišejo skromni ljudje.	Pljuča	so polna vode. Zmeda med vdihi in izdihi.	A
pogledam, ko razgraja. Kar naj sopiha, na vsa	pljuča	laja! Se vprašam: mu najamem menedžerja, pa	A
prislanjam h grudi, ki grenko diši naj skoz moja	pljuča	zemlja zadiha! Z dlanjo čutim seme, ki žene	A
umrl. Zdaj imam le noge bežečega volka in	pljuča,	ki hočejo dihati. Dajte nam sivih juter	A
zlomljena tri rebra, krvavitev v prsih in ranjena	pljuča,	zakaj pri vsakem globljem dihu je zaječal in	A
nežna pljuka,« (v krajevnem narečju namesto	pljuča)	se je pošalila stara gospodinja. Preveč sem	A
pohabe? Ali mi zrastejo na mestu uničenih nova	pljuča?	Ali naj se mi pomladi srce, ki je dobilo že toliko	A
spet najboljše, če odpraviš sleherno misel,	pljuča	se potem sama prilagodijo neskončno razpotegnjeni	A
bolničar Jub, pretenek dolgin, da bi njegova	pljuča	mogla zdržati, zato najbrž njegova vročičnost	A
tjavdan. Takó je zahteval, naj mu pokaže srce in	pljuča,	a ni ugovarjal diagnozi.In tako je medicinec	A
ustnice razklepajo v plimi toplega zraka, ki ga	pljuča	vdihavajo in izdihavajo. »Vse se bo dobro izteklo	A
in vso tišino. Začutil je, kako so njegova	pljuča	razširila krila in zaplala in kako se je takoj	A
da bi si s čistim zrakom pomirila zasopljena	pljuča,	že je spet začela. - Ti? -	A
nikotinsko vlago, ki se zažira v utripajoča	pljuča,	v vsak delec tiste gobaste gmote seže, v koncih	A
so morali biti pijani ali pa so imeli polna	pljuča	hašiša ali marihuane.Potem se je veliki obrnil	A
spredaj, zadaj pa cvileče piskanje zraka, skozi	pljuča	in stisnjene ustne monoton, žvižgajoč zvok,	A
bilo čisto, a sapa je le šla nekoliko lažje v	pljuča.	Na krčmarjevem obrazu ni bilo več včerajšnje	A
vročica, ampak smeh, od smeha mu piska skozi bolna	pljuča.	Živina ni nič rekla?	A
iz lesa izrezljana srca, mnogo src, jetra,	pljuča,	roke, noge, glave, ramena, tu so lasje, šop	A
nožev, rezila, ki so šla v glavo in srce in	pljuča	in so v mehkem tkivu mesa rezala do kosti, podrsala	A
gorski zrak, da so se mu polnile nozdrvi in	pljuča,	legel je med bujno zelenje, nikjer ni bilo nobenega	A
stoji z odprtimi usti, pripravljenimi za krik, v	pljuča	zajema omamno ogabni vonj po kanalizaciji in	A
to ni potovanje. Potovanje gre kakor zrak v	pljuča,	kot hrana v telo.Potovanje je z Ano v Tuniziji	A
je pomislil na svoje srce, na svoja zakajena	pljuča,	na mišice, ki že lep čas niso dvignile težje	A
nobene misli, samo strašno dihanje, piskajoča	pljuča,	bobnenje dihanja, hrop... hropenje, slina iz	A
»Kje pa je tukaj Zoo?« je skozi piskajoča	pljuča	rekel Gregor Gradnik. Črnec ga je pogledal	A
prihajali iz kletne pralnice s košarami perila.	Pljuča	niso mogla več napolniti korneta, roke so šibko	A
prazno steklenico, zobje, ki stiskajo cigareto,	pljuča,	ki čutijo težak in gost dim, noge, ki se premikajo	A
zobje bi jo zagrabili, plamen bi se je dotaknil,	pljuča	bi vase potegnila dim in razprte ustne ter razširjene	A
cigaret, cigareto nese k ustom, plamen vztrepeta,	pljuča	dihajo dim: gospod Houžvička kadi prvo jutranjo	A
Te bom zdruzgal, ti bom kosti polomil noter v	pljuča	in drob.Te bo tiščalo, dokler ne čvekneš.	A
korakov proč, da si odpočije glavo in napolni	pljuča	s svežim, hladnim zrakom. Začuden je strmel	A
zapiskalo, ko mu je hladen zrak boleče vdrl v	pljuča,	toda bil je rešen - sršeni so odleteli h gorečemu	A
hodila naprej. Potegnil je prvi dim globoko v	pljuča,	ga zadrževal, dokler je mogel in prisluškoval	A
mu je zraka, s hlastajočimi usti si je polnil	pljuča.	Kolikor je mogel.	A
prsni koš in si do zadnjega prostorčka napolnil	pljuča;	z okusom pa zažganem zraku...Prijatelj poleg njega	A
požvižgavanje vročega zraka, ki je zapuščal boleča	pljuča.	Zadnji je pritekel v gozd z redkimi drevesi	A
teku čez drn in strn... Vse deluje, kot mora:	pljuča	se polnijo z zrakom in po krvi telesu dovajajo	A
kvalitete. Zadnjih nekaj dimom je povlekel globoko v	pljuča;	cigareto je vtaknil med prstanec in sredinec	A
ko se je spet udobno usedel v vozniški sedež,	pljuča	do zadnjega prostega kotička napolnil z zrakom	A
Kot na smrt obsojeni so dime vlekli globoko v	pljuča	in upali, da cigareta nikoli ne bo dogorela	A
tovornjaka se je vročina, ki jim je rezala prav v	pljuča,	mešala z vonjem po strahu in krvi.Imeli so zelo	A
more živeti, kakor tudi ti ne; samo da imaš ti	pljuča,	mlada žabica ima pa škrge ali dihalke.« »Zakaj	A
Priča si, kako krotijo zgodnjo svetlobo in kako	pljuča	zobljejo svež zrak.Zahtevata jih polje in vrt	A
obtičal, ni več pritiskal naprej, recimo na	pljuča,	želodec, jetra, slepič, črevesje, ledvice, srce	A
tako rekoč ritensko, da mi pritiska srce in	pljuča	ob žledasto steno grla, da mi na vse pretege	A
slabosti, bledega kakor stena; kakor meh so mu šla	pljuča	in mrzel pot mu je stal na čelu. Ženski sta	A
nižinah. Le čevlje moraš imeti podkovane in	pljuča	tudi. Beračem vobče ni dosti za čvrsti zrak	A
se ob zadnji priliki pričeli bati še za svoja	pljuča,	ali se niso od vlaka nalezla naduhe.Pa je proga	A
Črna džigerica so jetra, bela džigerica pa	pljuča.	Hrvatsko slovstvo me vrlo zanima.	A
jaz pa bom ta čas eno pokadil.« »Ti bojo na	pljuča	udarile, te tvoje cigarete!« Resnik je veselo	A
zaščititi z dlanjo. Globoko je zadihal in si okopal	pljuča	s svežim zrakom, oči pa so mu z naglim, zaverovanim	A
katerih so od pamtiveka domovali njegovi predniki,	pljuča	dihajo laže, kakor da dobivajo boljši zrak.	A
biča oplazi nekaj ostrega in pekočega, njegova	pljuča	komaj sopejo.Toda Lovrek ne omaga, pogreza se	A
zrak in z olajšanjem občutil, da ga njegova	pljuča	laže prenašajo in da se tudi manj upeha.Kajpak	A
ranjena tudi ledja. Nato se je naselila bolezen v	pljuča	in naposled v želodec.Ustnice so bile vroče	A
Sam! Napela so se mi prsa,	pljuča	so dihala globoko.In spoznal sem: le v samoti	A
pljunkov, nemarnih pogledov in spolzkih besed;	pljuča	se krčijo in upirajo, kakor da bi jih silil	A
gospod, koristno je in dobro, če si človek malo	pljuča	razkriči; zdravniki so potrdili.In hude besede	A
je! In povrhu je bil še ranjen, naravnost v	pljuča	jo je dobil.Zdi se mi, da nalašč zatajuje kašelj	A
prsih sta poslušala, kdaj bodo izgrgrala moja	pljuča	...Toda moja pljuča niso hotela izgrgrati.	A
kdaj bodo izgrgrala moja pljuča ... Toda moja	pljuča	niso hotela izgrgrati.Tedaj sta se naslonila	A
ko me je videla. Slišal sem njena zasopla	pljuča	in nisem vedel. In ko sem bil prešel, je vstala	A
zmrzál. Pa mu je to noč prej še južna legla na	pljuča	in jih opasala, da mu zdaj hropejo in sigajo	A
Aviceno dejal, da je le incubus, pa ni in so le	pljuča	vneta v bodilju.In če se bo otresel te tegobe	A
Tudi zdaj! Dal je to južno, opasal mi	pljuča,	pometel mi moža pod brege, da je prišel mordà	A
bivajo v njej.« Težka zatohlost mu pade na	pljuča	in ga zdraži v suh kašelj.V mrtvem somraku zija	A
Ne joče, ne tuli, le kraka, kakor da se mu	pljuča	trgajo iz prsi. »Imel sem ga, pa je umrl, da	A
spal sem pri odprtem oknu - mi je napolnil	pljuča	kakor voljno in rahlo laško olje. Zatisnil	A
tipal me je okrog srca in jeter, potem pa sodil:	pljuča	kakor hlod, srce kakor risovo in tudi jetra	A
kosom kuhinjskega zraka izdatno napolnila prazna	pljuča.	»Kaj govoriti bela skvo?« sem vprašal.	A
brez prahu. Iz hoste je vel mladoven zrak,	pljuča	potnikov so ga globoko zajemala, konji so veselo	A
zrahljati tesnobo, ki je mašila njegova bolna	pljuča.	»No, nič hudega,« je dejala in ga potegnila	A
segla trda roka, ki mu je zagrabila razbolela	pljuča	in mu jih stiskala in ožemala. »Za brivcem in	A
skladiščne službe ni dolgo opravljal. Njegova stara	pljuča,	ki so bila vajena čistega pokrajinskega zraka	A
lomil, tako žejno so pila upehana in izsušena	pljuča	čisti, vonjavi zrak.Na redkih, ozkih traticah	A
velikost svojega neokretnega života kaj velika	pljuča	in da si z uhlji in nosnicami lahko ušesa in	A
da niti sapa ni hotela lepo po stari navadi v	pljuča	in iz pljuč; niti odgovori, ki jih je na navadna	A
leščerba, da človeku tako težko leže dim na	pljuča:	»Saj sem zdrav in mi ni nič; samo dim me je	A
zemlja, njen prijetni vonj se mu je vsesal v	pljuča	in spet je bil gruntarski sin, ves zakopan in	A
Bogatajeve oči iščejo sonca in kako hlastno mu	pljuča	vdihavajo zrak, ki mu ga je kot nalašč pošiljala	A
odpiral in zapiral trepalnice. Strel je dobil v	pljuča,	ves zgornji del života je imel v obvezah, tu	A
»O, kar, kar. Kaj pa zdravje, noge,	pljuča,	srce?« »Ha, ha,« se je oglasil rdečeličen možakar	A
Ameriki trideset let, da bi nama ženske požrle	pljuča	in prihranke?« »Ne bo tako, Nace.	A
dalje z neverjetno počasnostjo in okornostjo.	Pljuča	so se nenadoma vznemirila, moral je naglo dihati	A
Hotel sem si tudi razmigati telo in napolniti	pljuča	z mrzlim zrakom.Napolniti oči z mrakom in s	A
vdihoval strupeno mrzli zrak čim globlje v	pljuča,	ga tam zadrževal, da se je dodobra segrel, in	A
kratek hip zgubila sapo, potem pa le ujela v	pljuča	dovolj zraka, da se je lahko sproščeno prepustila	A
pomen, oči se ne odpočijejo na zelenju dreves,	pljuča	se mi ne širijo, ko sprejemajo čisti, po smrečju	A
Poslušaj, takole.« Ksena zajame v	pljuča	zrak, upre se z rokami v boke, ozre navzgor	A
z vgrajenim samogibnim utripalnikom, okrnela	pljuča	z umetnimi komorami, skrpano ožilje ‒ ti pravim	A
odpre novega. Kseni se vzdiguje želodec pod	pljuča	in jemlje ji sapo.Ne verjame, da se bo navadila	A
kako ji struji skozi nosnice in dihalne poti v	pljuča,	kako se pljuča napolnjujejo z njim in ga presnavljajo	A
skozi nosnice in dihalne poti v pljuča, kako se	pljuča	napolnjujejo z njim in ga presnavljajo ter izrabljenega	A
lovi zrak, ki jo duši in suši usta, grlo in	pljuča.	Na beli, nikoli izpostavljeni koži čuti trepet	A
sernje. Razvlačijo in se trgajo za črevad, za	pljuča,	kri se jim cedi po bradah in kocinastih prsih	A
presneto strupen jezik. In tako močna, zdrava	pljuča	ima moja Lucija, da jo ljudje prav razločno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani