»Veliki Winetu na razpolaga, bela skvo!« sem ponosno dejal mami, se oprl na svojo vinčesterko in se junaško izprsil. »O, da bi bil le tale pust že enkrat mimo,« je zamrmrala mama in si z obilnim kosom kuhinjskega zraka izdatno napolnila prazna pljuča. »Kaj govoriti bela skvo?« sem vprašal.