planin (573)

je zagledal v krotko svinjo in šel za njo s	planin	v dolino. Kmetje so ga zasačili in ubili.	A
Večer I. Vedno tiše in tiše zvonci s	planin	se glase; somrak ovija hiše, mesec spè nad gore	A
razpadejo halje, vzplava pogled mi do rodnih	planin.	Cvetne pologe, tiho oskalje, doma ugledam okolico	A
/ SIROTI Cvetica nerazvita, rastoča vrh	planin,	ti zapuščena, skrita poganjaš sred pečin. Kedó	A
stran 67 . / SOČI Krasnà si, bistra hči	planin,	brdkà v prirodni si lepoti, ko ti prozornih	A
globočin nevihte temne srd ne moti, krasnà si, hči	planin!	Tvoj tek je živ in je legák, ko hod deklet s	A
krepak planinske je mladine ‒ krasnà si, hči	planin!	Rad gledam ti v valove bodre, valove te zeleno	A
zelenih gorá lepoto to si pila ‒ krasnà si, hči	planin!	Ti meni si predraga znanka!	A
še kot solza ‒ krasna! Krasnà si, bistra hči	planin,	brdkà v prirodni si lepoti, ko ti prozornih	A
vleče na planine, po njih srcé mi gine, saj jaz	planin	sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj	A
brhki sin, poklonil ji je cvetje iz rožnatih	planin.	Si cvetje ogleduje nabrano prav skrbno, ne poje	A
direndaja je odsoten, ko da je še sredi tolminskih	planin.	Štefanu reče: »Zate je to pot en zaboj več!	A
Rezikina lica, kakor rododendrov cvet, nagelj sredi	planin,	rdeča rdeča rdeča. »Zakaj ne znaš kakor Srečko	A
svoji skrbi za morje in v še večji ljubezni do	planin.	Je kakor on na pol poti v zamaknjenju pred njenimi	A
tudi ona novost zanj, ona deklè s prešernostjo	planin	v očeh, v glavi, ki jo zvrača nazaj, zato da	A
stolpa, ki je kot visoka zapuščena pagoda sredi	planin.	Jaz pa se mu v mislih nič ne upiram, giblje se	A
slovanski vojaki kakor čreda, ki jo pripeljejo s	planin	v dolino, prišli prezimit s Severa v Italijo	A
vsekane v strmo pobočje. Piramide teras sredi	planin;	na vsaki terasi ena baraka levo, ena desno,	A
Vrsnega ji poje njen pesnik: - Krasná si hči	planin.	In kakor enkrat, zveni tudi danes njegova	A
Gozdovi rumenijo. S	planin	se vračajo pastirji.Pojo zamolkle pesmi.	A
vse, kar imata, v noči vrh sivih, skalnatih	planin.	Lepo je življenje v Deželi zlatega sonca	A
dala meni vse v noči vrhu sinjih, skalnatih	planin.	- Najdù, je zajokala Neda, poljubila	A
kakor mi je dala Neda vse na vrhu skalnatih	planin.	Igrajte, igrajte in pojte.	A
prepadov in strmih stez in peščenih poti. Polna	planin.	Planine vse polne vriskajočih pastirjev, vse	A
lačno so se prilepili k lesketanju zasneženih	planin	v daljavi, čez katere so bili namenjeni.Utrujene	A
Sveto goro, v daljavi na levo grebene Kamniških	planin,	v lahni megli oblastni Stol in kakor bel oblaček	A
zapadel goro in dol. Moški so spravljali seno s	planin	in žagali in sekali drva; ženske so opravljale	A
govoreč neprestano zrl predse v temna pobočja	planin.	Zvonek je bil njegov glas, neustrašenost in prepričan	A
izpodjedajočem potoku. Ti obrunki in razrastki	planin	so bili gosto zarasli in pot po njih je bila	A
z deco tja, kjer solnce vzhaja izza srbskih	planin;	tam so bogati in rodovitni kraji.Povsod je bolje	A
najhujše zazdelo to, ker ni dobil duhana, ni videl	planin	in mu je med koleni rožljalo železje.Dolgočasje	A
Rake; brhke gorenjske fante izpod Kamniških	planin	je predstavljal Tone Damjan, mladenič lepo odprtih	A
zajahali konje in jih pognali. Jahali so čez devet	planin	in devet dolin, da so prišli v prekrasno mesto	A
begale glave nemajhne skrbi. Prevalili so pet	planin	in pet dolin, tedaj se jim je zahotelo počitka	A
par, in še dobiš kot priklado kos sonca izza	planin	s petimi žarki. Manj imovite, umetnost čislajoče	A
ovenske žgance. . /\ .. stran 113 . \/ Slovo od	planin	in poslednja nesreča Spet je lilo kakor iz	A
odrešilne nevihte, ki je kopičila oblake nad vrhovi	planin.	Ljudje in živali so se poskrili in v varnem zavetju	A
silovitostjo sproščenega orjaka. Sem od daljnih	planin	je pridirjastilo, vžigalo ščemeče bleščave in	A
raztezajočo se tja do prvih obronkov daljnih	planin,	vso posuto s trgi in vasmi, obrobljeno z belimi	A
razgrinja pred teboj tja do pregrade sinjih Golčkih	planin	.Podobna dolgi stegnjeni kači se zvija po njej	A
so jo z vseh strani obkrožala gozdna pobočja	planin.	Med zelenimi travniki in obdelanimi njivami so	A
bilo nebo jasno, kakor da je pomito, in grebeni	planin	so zažareli najprej v temnem škrlatu, ki je	A
so otroci rajali po tratah. Daljni grebeni	planin,	še vedno pokriti s snegom, so se skoraj brez	A
razprostrto in širečo se pod njimi prav do vznožja	planin,	kjer je izginjala v megleni sinjini daljave	A
razbeljenemu železu nalikujoči robovi sivih	planin.	Dotikaje se strmega Smrekovca, so se v pobožni	A
tisti zlati, iz nebes poslani ogenj Kamniških	planin;	in kakor tisti blagodišeči dih, vstajajoč iz	A
žarkem soncu, molče daljne, visoke -- ne vidi oko	planin;	ne vidi pokošenih senožeti, ne požetih njiv	A
... To noč sem videl velik grob, segal je od	planin	do morja. Mrtvec je ležal v njem, tako svetel	A
somrakom in zadnjo zoro so goreli vrhovi visokih	planin,	Krn, Škrbina, Kuk in Črna prst. Večerni zvon	A
zemlje, navadna poljska roža izpod gorenjskih	planin...	Ti se že ne moreš iti mestnega škrica.	A
službeno mesto v Tržič na Gorenjsko, v osrčje	planin,	je pritekel za mano sošolec Tone in mi dejal	A
se razgledal naokrog ter se predal lepotam	planin	med potjo tudi z daljšim predahom.Tistega lepega	A
Gregorčičeva pesem Soči. »Krasna si, bistra hči	planin,	brdka v prirodni si lepoti...« Lepše ne	A
čutili, da bom res šel od blizu pogledat kralja	planin.	Šel sem naravnost k Šmercu v Mojstrano	A
je celo pisalo, da je Triglav »kralj nemških	planin«	. Šmerca sem natančno povprašal, kako	A
vrhove. »Pravijo, da je Triglav zato kralj	planin,	ker se z njega vidi po sto in več kilometrov	A
slovenskim imenom, da je tu vrh slovanskega kralja	planin	in da se bom sem gor vračal vsako poletje vsaj	A
vsaj toliko, kolikor se za pravega ljubitelja	planin,	ki nosi v sebi slovensko srce, spodobi.	A
na ves glas. »Moj poklon, spoštovani kralj	planin!	« Na Triglavu se je kot v odgovor nekaj	A
deželah se že sliši, da ste velik ljubitelj	planin.	Veliko župnikov hodi po hribih, vi ste pa edini	A
sklenil spustiti v delo za osvoboditev naših	planin,	posebno pa še triglavskega pogorja, s Triglavom	A
povedati, pa čeprav je bilo o Triglavu kot kralju	planin	napisanih že veliko pesmi. Ker sem ob	A
Kdor je te verze napisal, je očeta vseh naših	planin	enako občutil kot jaz, oba pa sva vsak po svoje	A
Triglava ne bomo trpeli. Triglav je naš kralj	planin	in pika.Tu delujemo mi in konec besedi.«	A
prav, naj bo last SPD. Živel slovenski kralj	planin	- Triglav, s stolpom vred!« Kajpada	A
prvič rešil življenje hudomušnemu občudovalcu	planin.	Sami izberite tisto prigodo, ki vam je bolj všeč	A
dušnega pastirja in tako velikega ljubitelja	planin!	« Pa tudi sam sem se veliko bolje počutil	A
pride od tega, ker je planinec gospodar vseh	planin	pod seboj, ker so njegove vse skale, gozdovi	A
kakšna stara mamka godrnja, taka, ki ji ni do	planin...	Drugače pa je Aljaž naš, samo naš...	A
Radovljici, je bila krajina zagrnjena v sneg in od	planin	je brila ostra sapa.Dežilo in snežilo je, tu	A
šopek, kakršnega še noben fant ni prinesel s	planin	svojemu dekletu, to je Marko dobro vedel.Preudarjal	A
goric vso belo odejo, le tam više v podnožju	planin	in po njih se je bleščal še sneg v jasnem pomladanskem	A
pinijo in misli hitele so mu daleč, daleč preko	planin.	Koraki po majhni stezi iz doline navzgor vzbudili	A
blizu! Tamkaj v zelenem podnožju gorenjskih	planin	stal je beli potoški grad in nad njim temno	A
posveti od iskrega bliska in tam izza Kamniških	planin	zabuči votel grom; nevihta se bliža. »Pojdi	A
okrožja in pa vasi v širni kotlini od Kamniških	planin	tja do Krima, kdo bo pozabil to bučanje, gibanje	A
zbirajo v jezero iz vse Gorenje doline in s	planin	in goličav nad njo. Sava ne narašča več v velike	A
me bo gotovo bolj zanimal prirodni sin teh	planin	nego mrtva, hladna narava. Govoril je torej	A
ohladi se topilnica, ki prelivaš drob naših	planin	v drago blago.Ti si naš pravi Bogatin!	A
154 . / nost? Pesmotvorno seno iz slovenskih	planin	bi slavo množilo edino le bogatejšim tujcem	A
katerih slavo je naredila zgolj trava naših	planin,	rogali našemu skromnemu slovstvu?Za vajino izdajstve	A
ga je usoda pregnala od srečnih triglavskih	planin	in preganjala zaporedoma šestdeset let’.« Nato	A
znotraj. Gotovo torej veste, katera zelišča naših	planin	pomagajo v preprostih boleznih kmetiške dece	A
zadregi, da res pozna malone vse zeli naših	planin;	a tega se ni učil, katere naj potrebujemo za	A
raz Klek na naše ubogo polje!« Prirodni sin	planin	je z glavo zmajal, ko nismo ustregli ne vsi	A
Erjavcem iz veličastnih, a hkrati tako groznih	planin	dospela v dolino.Sporočila sva v Srednji vasi	A
se ne oglasi nikdar tod. Samo kralj snežnih	planin	se zaleti časih semkaj ‒ orel, gospodar zagorskega	A
ji vztrepeče in lepe oči se ji ozro na kralja	planin.	A orel jo že zgrabi s svojimi silnimi kremplji	A
jih popravljati. Potemnilo se je do vznožja	planin.	Debele kaplje so bile vedno gostejše.	A
visokega Ogulja gledala pokrajino, tja do Kamniških	planin	in štajerskih gora.Pokazal ji bo vse svoje gozdno	A
oblaki, kam, kam drži pot skozi preseke daljnih	planin,	katera dežela je to, ki žari onstran snežnikov	A
Pomolčal je in se oziral nazaj na vrhove Kamniških	planin.	»Še pred temo bo lilo in grmelo.	A
na hladno. Pogledal sem na vrhove Kamniških	planin,	kjer je Brano in Planjavo zastirala presojna	A
ospredju in vencem zasneženih vršacev Kamniških	planin	v ozadju, pa nebotične stolpnice na Trgu revolucije	A
najkrajšem času pristaneš ob vznožju Kamniških	planin,	v osrčju kranjske deželice.Tu se v nas oglaša	A
Šmarne gore in bleste sijajno bele peče kamniških	planin.	Zato se pa Žiži po pravici občuduje sam sebe	A
sledili tod, prihajali iz bližnjih Bohinjskih	planin.	Star lovec, z imenom Tomaž Štrukelj iz Loga	B
svoje domače. Moje plavajo preko sneženih	planin	v tihe doline, kjer so cerkve kot rubini in	B
gornik in preučevalec prastarega pastirstva in	planin	v Alpah. Upoštevati pa je treba, da so najnovejša	B
samih starih cerkvic, tretja čez gozdove prvih	planin.	Ampak zares zdramil me je šele poševni blesk	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani