nova beseda iz Slovenije

planin (573)


je zagledal v krotko svinjo in šel za njo s      planin      v dolino. Kmetje so ga zasačili in ubili.   A
Večer I. Vedno tiše in tiše zvonci s      planin      se glase; somrak ovija hiše, mesec spè nad gore  A
razpadejo halje, vzplava pogled mi do rodnih      planin.      Cvetne pologe, tiho oskalje, doma ugledam okolico  A
/ SIROTI Cvetica nerazvita, rastoča vrh      planin,      ti zapuščena, skrita poganjaš sred pečin. Kedó  A
stran 67 . / SOČI Krasnà si, bistra hči      planin,      brdkà v prirodni si lepoti, ko ti prozornih  A
globočin nevihte temne srd ne moti, krasnà si, hči      planin!      Tvoj tek je živ in je legák, ko hod deklet s  A
krepak planinske je mladine ‒ krasnà si, hči      planin!      Rad gledam ti v valove bodre, valove te zeleno  A
zelenih gorá lepoto to si pila ‒ krasnà si, hči      planin!      Ti meni si predraga znanka!   A
še kot solza ‒ krasna! Krasnà si, bistra hči      planin,      brdkà v prirodni si lepoti, ko ti prozornih  A
vleče na planine, po njih srcé mi gine, saj jaz      planin      sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj  A
brhki sin, poklonil ji je cvetje iz rožnatih      planin.      Si cvetje ogleduje nabrano prav skrbno, ne poje  A
direndaja je odsoten, ko da je še sredi tolminskih      planin.      Štefanu reče: »Zate je to pot en zaboj več!  A
Rezikina lica, kakor rododendrov cvet, nagelj sredi      planin,      rdeča rdeča rdeča. »Zakaj ne znaš kakor Srečko  A
svoji skrbi za morje in v še večji ljubezni do      planin.     Je kakor on na pol poti v zamaknjenju pred njenimi  A
tudi ona novost zanj, ona deklè s prešernostjo      planin      v očeh, v glavi, ki jo zvrača nazaj, zato da  A
stolpa, ki je kot visoka zapuščena pagoda sredi      planin.     Jaz pa se mu v mislih nič ne upiram, giblje se  A
slovanski vojaki kakor čreda, ki jo pripeljejo s      planin      v dolino, prišli prezimit s Severa v Italijo  A
vsekane v strmo pobočje. Piramide teras sredi      planin;      na vsaki terasi ena baraka levo, ena desno,  A
Vrsnega ji poje njen pesnik: - Krasná si hči      planin.      In kakor enkrat, zveni tudi danes njegova  A
Gozdovi rumenijo. S      planin      se vračajo pastirji.Pojo zamolkle pesmi.   A
vse, kar imata, v noči vrh sivih, skalnatih      planin.      Lepo je življenje v Deželi zlatega sonca  A
dala meni vse v noči vrhu sinjih, skalnatih      planin.      - Najdù, je zajokala Neda, poljubila  A
kakor mi je dala Neda vse na vrhu skalnatih      planin.     Igrajte, igrajte in pojte.  A
prepadov in strmih stez in peščenih poti. Polna      planin.     Planine vse polne vriskajočih pastirjev, vse  A
lačno so se prilepili k lesketanju zasneženih      planin      v daljavi, čez katere so bili namenjeni.Utrujene  A
Sveto goro, v daljavi na levo grebene Kamniških      planin,      v lahni megli oblastni Stol in kakor bel oblaček  A
zapadel goro in dol. Moški so spravljali seno s      planin      in žagali in sekali drva; ženske so opravljale  A
govoreč neprestano zrl predse v temna pobočja      planin.     Zvonek je bil njegov glas, neustrašenost in prepričan  A
izpodjedajočem potoku. Ti obrunki in razrastki      planin      so bili gosto zarasli in pot po njih je bila  A
z deco tja, kjer solnce vzhaja izza srbskih      planin;      tam so bogati in rodovitni kraji.Povsod je bolje  A
najhujše zazdelo to, ker ni dobil duhana, ni videl      planin      in mu je med koleni rožljalo železje.Dolgočasje  A
Rake; brhke gorenjske fante izpod Kamniških      planin      je predstavljal Tone Damjan, mladenič lepo odprtih  A
zajahali konje in jih pognali. Jahali so čez devet      planin      in devet dolin, da so prišli v prekrasno mesto  A
begale glave nemajhne skrbi. Prevalili so pet      planin      in pet dolin, tedaj se jim je zahotelo počitka  A
par, in še dobiš kot priklado kos sonca izza      planin      s petimi žarki. Manj imovite, umetnost čislajoče  A
ovenske žgance. . /\ .. stran 113 . \/ Slovo od      planin      in poslednja nesreča Spet je lilo kakor iz  A
odrešilne nevihte, ki je kopičila oblake nad vrhovi      planin.     Ljudje in živali so se poskrili in v varnem zavetju  A
silovitostjo sproščenega orjaka. Sem od daljnih      planin      je pridirjastilo, vžigalo ščemeče bleščave in  A
raztezajočo se tja do prvih obronkov daljnih      planin,      vso posuto s trgi in vasmi, obrobljeno z belimi  A
razgrinja pred teboj tja do pregrade sinjih Golčkih      planin     .Podobna dolgi stegnjeni kači se zvija po njej  A
so jo z vseh strani obkrožala gozdna pobočja      planin.     Med zelenimi travniki in obdelanimi njivami so  A
bilo nebo jasno, kakor da je pomito, in grebeni      planin      so zažareli najprej v temnem škrlatu, ki je  A
so otroci rajali po tratah. Daljni grebeni      planin,      še vedno pokriti s snegom, so se skoraj brez  A
razprostrto in širečo se pod njimi prav do vznožja      planin,      kjer je izginjala v megleni sinjini daljave  A
razbeljenemu železu nalikujoči robovi sivih      planin.     Dotikaje se strmega Smrekovca, so se v pobožni  A
tisti zlati, iz nebes poslani ogenj Kamniških      planin;      in kakor tisti blagodišeči dih, vstajajoč iz  A
žarkem soncu, molče daljne, visoke -- ne vidi oko      planin;      ne vidi pokošenih senožeti, ne požetih njiv  A
... To noč sem videl velik grob, segal je od      planin      do morja. Mrtvec je ležal v njem, tako svetel  A
somrakom in zadnjo zoro so goreli vrhovi visokih      planin,      Krn, Škrbina, Kuk in Črna prst. Večerni zvon  A
zemlje, navadna poljska roža izpod gorenjskih      planin...     Ti se že ne moreš iti mestnega škrica.  A
službeno mesto v Tržič na Gorenjsko, v osrčje      planin,      je pritekel za mano sošolec Tone in mi dejal  A
se razgledal naokrog ter se predal lepotam      planin      med potjo tudi z daljšim predahom.Tistega lepega  A
Gregorčičeva pesem Soči. »Krasna si, bistra hči      planin,      brdka v prirodni si lepoti...« Lepše ne  A
čutili, da bom res šel od blizu pogledat kralja      planin.      Šel sem naravnost k Šmercu v Mojstrano  A
je celo pisalo, da je Triglav »kralj nemških      planin«     . Šmerca sem natančno povprašal, kako  A
vrhove. »Pravijo, da je Triglav zato kralj      planin,      ker se z njega vidi po sto in več kilometrov  A
slovenskim imenom, da je tu vrh slovanskega kralja      planin      in da se bom sem gor vračal vsako poletje vsaj  A
vsaj toliko, kolikor se za pravega ljubitelja      planin,      ki nosi v sebi slovensko srce, spodobi.   A
na ves glas. »Moj poklon, spoštovani kralj      planin!     « Na Triglavu se je kot v odgovor nekaj  A
deželah se že sliši, da ste velik ljubitelj      planin.     Veliko župnikov hodi po hribih, vi ste pa edini  A
sklenil spustiti v delo za osvoboditev naših      planin,      posebno pa še triglavskega pogorja, s Triglavom  A
povedati, pa čeprav je bilo o Triglavu kot kralju      planin      napisanih že veliko pesmi. Ker sem ob  A
Kdor je te verze napisal, je očeta vseh naših      planin      enako občutil kot jaz, oba pa sva vsak po svoje  A
Triglava ne bomo trpeli. Triglav je naš kralj      planin      in pika.Tu delujemo mi in konec besedi.«   A
prav, naj bo last SPD. Živel slovenski kralj      planin      - Triglav, s stolpom vred!« Kajpada  A
prvič rešil življenje hudomušnemu občudovalcu      planin.     Sami izberite tisto prigodo, ki vam je bolj všeč  A
dušnega pastirja in tako velikega ljubitelja      planin!     « Pa tudi sam sem se veliko bolje počutil  A
pride od tega, ker je planinec gospodar vseh      planin      pod seboj, ker so njegove vse skale, gozdovi  A
kakšna stara mamka godrnja, taka, ki ji ni do      planin...     Drugače pa je Aljaž naš, samo naš...  A
Radovljici, je bila krajina zagrnjena v sneg in od      planin      je brila ostra sapa.Dežilo in snežilo je, tu  A
šopek, kakršnega še noben fant ni prinesel s      planin      svojemu dekletu, to je Marko dobro vedel.Preudarjal  A
goric vso belo odejo, le tam više v podnožju      planin      in po njih se je bleščal še sneg v jasnem pomladanskem  A
pinijo in misli hitele so mu daleč, daleč preko      planin.      Koraki po majhni stezi iz doline navzgor vzbudili  A
blizu! Tamkaj v zelenem podnožju gorenjskih      planin      stal je beli potoški grad in nad njim temno  A
posveti od iskrega bliska in tam izza Kamniških      planin      zabuči votel grom; nevihta se bliža. »Pojdi  A
okrožja in pa vasi v širni kotlini od Kamniških      planin      tja do Krima, kdo bo pozabil to bučanje, gibanje  A
zbirajo v jezero iz vse Gorenje doline in s      planin      in goličav nad njo. Sava ne narašča več v velike  A
me bo gotovo bolj zanimal prirodni sin teh      planin      nego mrtva, hladna narava. Govoril je torej  A
ohladi se topilnica, ki prelivaš drob naših      planin      v drago blago.Ti si naš pravi Bogatin!  A
154 . / nost? Pesmotvorno seno iz slovenskih      planin      bi slavo množilo edino le bogatejšim tujcem  A
katerih slavo je naredila zgolj trava naših      planin,      rogali našemu skromnemu slovstvu?Za vajino izdajstve  A
ga je usoda pregnala od srečnih triglavskih      planin      in preganjala zaporedoma šestdeset let’.« Nato  A
znotraj. Gotovo torej veste, katera zelišča naših      planin      pomagajo v preprostih boleznih kmetiške dece  A
zadregi, da res pozna malone vse zeli naših      planin;      a tega se ni učil, katere naj potrebujemo za  A
raz Klek na naše ubogo polje!« Prirodni sin      planin      je z glavo zmajal, ko nismo ustregli ne vsi  A
Erjavcem iz veličastnih, a hkrati tako groznih      planin      dospela v dolino.Sporočila sva v Srednji vasi  A
se ne oglasi nikdar tod. Samo kralj snežnih      planin      se zaleti časih semkaj ‒ orel, gospodar zagorskega  A
ji vztrepeče in lepe oči se ji ozro na kralja      planin.     A orel jo že zgrabi s svojimi silnimi kremplji  A
jih popravljati. Potemnilo se je do vznožja      planin.     Debele kaplje so bile vedno gostejše.   A
visokega Ogulja gledala pokrajino, tja do Kamniških      planin      in štajerskih gora.Pokazal ji bo vse svoje gozdno  A
oblaki, kam, kam drži pot skozi preseke daljnih      planin,      katera dežela je to, ki žari onstran snežnikov  A
Pomolčal je in se oziral nazaj na vrhove Kamniških      planin.      »Še pred temo bo lilo in grmelo.  A
na hladno. Pogledal sem na vrhove Kamniških      planin,      kjer je Brano in Planjavo zastirala presojna  A
ospredju in vencem zasneženih vršacev Kamniških      planin      v ozadju, pa nebotične stolpnice na Trgu revolucije  A
najkrajšem času pristaneš ob vznožju Kamniških      planin,      v osrčju kranjske deželice.Tu se v nas oglaša  A
Šmarne gore in bleste sijajno bele peče kamniških      planin.      Zato se pa Žiži po pravici občuduje sam sebe  A
sledili tod, prihajali iz bližnjih Bohinjskih      planin.      Star lovec, z imenom Tomaž Štrukelj iz Loga  B
svoje domače. Moje plavajo preko sneženih      planin      v tihe doline, kjer so cerkve kot rubini in  B
gornik in preučevalec prastarega pastirstva in      planin      v Alpah. Upoštevati pa je treba, da so najnovejša  B
samih starih cerkvic, tretja čez gozdove prvih      planin.     Ampak zares zdramil me je šele poševni blesk  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA