Kdo izmed sedaj živečih je ne bo pomnil in naj žive tudi sto let? To je ‒ izmed prebivalcev ljubljanskega okrožja in pa vasi v širni kotlini od Kamniških planin tja do Krima, kdo bo pozabil to bučanje, gibanje, tresenje, ki je prihajalo od spodaj iz dna rodne trdne zemlje in omajalo ter rušilo vse, kar je človeška roka zgradila na njej v trdnem zaupanju do njene stalnosti in trpežnosti? Okoli enajste ure ponoči dvignejo se velike trope vran in gavranov iz gorjuških in šumbreških gozdov, kjer imajo svoja spavališča, in njihov plahi, zagrljeni krik doni preko dobske ravnine.