peč (2.531)

Kupuje kruh. Pek odpre krušno	peč.	Rdeč ogenj buhne iz njene notranjosti.	A
sta ožarjena od rdečega plamena. Pek zapre	peč,	Trubar odtrga kos kruha in ga da v usta.Stopi	A
kar mi lahko verjamete, deset takih prošenj v	peč	pometal. STOPAR Gospod Lešnik je ravnal lepo	A
med predelom in vhodom, stojí majhna železna	peč,	ob peči stol; ob zidu na desni polica	A
NOVLJAN vstane, gre k peči, poklekne in vrže v	peč	par polén od kupa, ki leží poleg. POLJANEC	A
tla prstena; prazniško je pospravljena, zelena	peč	v levem kotu se sveti, miza je pogrnjena.- Na	A
izbo, na desni okno. V ozadju: na levi velika	peč	s klopjó, na desni dolga miza PRVI	A
Učitelj Šviligoj stoji za mizo, zlodej séde za	peč	UČITELJ pripoveduje počasi in sramežljivo	A
začrnel; tla so prstena; v kotu napol podrta	peč;	ob stenah vegaste klopi; na levi, tik pod pečjó	A
Janez Jalen: Lesena	peč	/ Norčava burka v treh dejanjih Virtualna	A
jedila. Zadaj v levem kotu pa stoji lesena	peč.	Na desni spredaj je omara za krožnike in kozarce	A
še preden začne brati, se začuden zagleda v	peč,	ki se je zamajala in se premika iz kota proti	A
upogljivo leseno kuliso, na kateri je upodobljena	peč,	nazaj v kot.) MENTEJ Komaj čakam.	A
razložite, kako se izza kulise, ki predstavlja	peč,	kakor vidim, na eminenten način brani blagor	A
KOKALJ Na primer. Tale	peč.	MENTEJ Kako naj bo peč, ki še peč ni, defenzivno	A
Tale peč. MENTEJ Kako naj bo	peč,	ki še peč ni, defenzivno naperjena, kakor pravite	A
Tale peč. MENTEJ Kako naj bo peč, ki še	peč	ni, defenzivno naperjena, kakor pravite. KOKALJ	A
v glavo. Ogenj v leseni peči bi vendar moral	peč	samo sežgati. KOKALJ Piskernik to kaj dobro	A
izdal. MENTEJ A, zato ste tako jezni na to	peč.	Meni je pa všeč.	A
Dobro je ponarejena. Prav kakor prava	peč	izgleda.In če je dovolj gorko, ne vem, čemu	A
vas. Z vso zvitostjo sem se vtihotapil tjale v	peč.	Nisem se varal.	A
gospod komisar, lepo vas prosim. (Smukne v	peč.	Četrt in kozarec vzame s seboj, da bi ne pustil	A
in vede k peči): Pridi no sem. (Postavi	peč	daleč iz kota.)Kaj ni v tej leseni peči dovolj	A
(Hoče ven.) TONE (ga zadrži):	Peč	je nedolžna.S Piskernikom obračunamo.	A
spoznali. (Mu kaže, naj se hitro skrije za	peč.	) KOKALJ Razumem.	A
Razumem. . / . / stran 27 . / (Smukne za	peč.	) MENTEJ (potrka s kozarcem): Pepca! PEPCA	A
vsakega vrčka nekaj požirkov in se skrije nazaj za	peč.	) ANDREJ, RADO, FRANCELJ, TONE (se	A
vaju prosim, ne izdajta me. (Se skrije za	peč.	) ANDREJ, RADO, FRANCELJ, TONE (pridejo	A
ravsne. FRANCELJ in TONE (odstavita leseno	peč,	pograbita Kokalja vsak za eno uho in ga tirata	A
Je že tle. (Smukne za	peč.	) ELZA (pride z metlo): Kje ga pa imate	A
mi je pred kratkim malo zagovoril. (Odrine	peč.	) KOKALJ (poklekne): Elza! Elzica! ELZA	A
ELZA Kaj se obotavljaš. Hitro domov za	peč.	Marš. (Odideta.) TONE Kdo bi bil mislil	A
cesto, na vsako stran vrat okno, na levo je	peč	in vrata v kuhinjo.V krčmi so mize, klopi, po	A
oknu. Pojdi, pojdi pa naloži še eno klado v	peč.	Ljudje bodo prišli s pota.	A
da bi snel smrečico nad vrati in jo vrgel v	peč.	Tona. I kaj bi tisto!	A
Pa ostanite še malo. Zakurila sem v	peč,	kar se je dalo, samo da bi bilo bolj toplo,	A
Prijétno tu pri vas je. Ej gôrka	peč,	ej ljuba ti toplota, Ko godci gódli bi okróg	A
zmrznejo mi v jedni uri, Drv prosim malko, da se	peč	zakuri!« »Ha, če jih zebe, pa gredó naj spat	A
Da jesti bodo mogli in se greti ... Ej, draga	peč,	preljuba ti toplota, Tu godci godejo okróg života	A
deci cvetno brdo, mladeniču dekle, a starcu	peč	po svoje vse je lepo, nič ni grdo ... Ko junija	A
spišeš, kaži, čitaj svoji »mili«, potem zakuri	peč	‒ in mir bo s tabo. XXVII Komur je Gracija	A
Streha nam pušča. Sekira podira kolje na hribu	peč	nima srca: če v njej ne gori, je mrzla kot kamen	A
Zimski večer Pojdi, Minka, zápri duri,	peč	s panjači mi podkuri. Luč mi v leščerbi napravi	A
Če je nečete dat′, o, le ′mejte jo, gor na	peč	jo ložite, tam gor naj se suši! O, moj preljubi	A
grda stara, ki je hotela poriniti deklico v	peč,	da bi zgorela, kajne, Mici?Ha, a mi bomo rekli	A
Ha, a mi bomo rekli: »Pokažite, kako se gre v	peč.	« In on bo pokazal, mi pa ga bomo porinili v	A
plešejo od veselja, tudi nje bomo porinili v	peč;	saj niti ne pustijo, da bi gasilci držali platno	A
pogleda zanjo, ampak samo za Mangrt, za Belo	peč,	za zeleno jezersko dno, za ploščate kamne, ki	A
misli, kakor smo sprejeli in obenem izključili	peč,	ki je brez prestanka gorela v sosednji baraki	A
osirotela, preden bo dozorel čas, da jo bo uničila	peč.	Potem se nož suče v nerodovitnih votlinah podpazduh	A
izgine in misel se ne zaveda, da je pod kopalnico	peč,	v katero kurjač noč in dan polaga človeška polena	A
kamenčki ne nedeljsko ozračje vzrok, da mi je težka	peč	takó malo grozljiva.Zavoljo vrat, ki so na stežaj	A
vodnik opozarja: Pazite, da se ne umažete, zakaj	peč	je naoljena.In res se vsa sveti od maščobe,	A
peljali dol po stopnicah po tisti strani, kjer je	peč,	je v nas zadihala gluha praznina.André pa je	A
jih bo kultivirana roka spet začela natikati.	Peč	je kljub vsej svoji grobosti vsekakor bolj čista	A
sem bil ob tem spoznanju potešen. On je rekel:	Peč.	Ona pa: Ubožci.	A
odhodu iz Harzungena, da naši skeleti niso šli v	peč.	Prva dva voza sta bila namreč določena za mrtvašnico	A
zbombardiranega vlaka prinesli v naš vagon staro železno	peč,	je v obtolčeni konzervni škatli zavrel nekaj	A
katero pa mi je on nosil iz predorov kose lesa za	peč.	V nedrjih je imel skrit les, da bi ga straža	A
stavek v domišljiji ljudi, ki so si ogledali	peč	in prostor, kjer cementna tla rahlo visijo.	A
zaprto zavoljo zatemnitve, v sobi pa je gorela	peč,	takó da se je težek vonj stopnjeval. Šele potem	A
si bili tesno blizu, prav takó blizu je bila	peč.	Vse je bilo kakor vsak dan, vendar sem se tisti	A
Stereotipna propaganda. Papir za v	peč	hkrati z revnimi kosi lesa, ki so bili poprej	A
se baraka s kopalnico, pod katero gori večna	peč,	in ki je spodaj, na najnižji terasi, nič ne	A
ki bo še bolj osirotela, preden jo bo ocvrla	peč.	Nato se suče nož v nerodovitnih votlinah podpazduh	A
zrak in misel se ne zaveda, da je pod kopalnico	peč,	v katero polaga kurjač noč in dan človeška polena	A
profesor iz Strasburga in je bilo treba nesti v	peč	debelega cigana, ki ga je plin hitro ubil, a	A
ki so prihajali iz raznih komand s tovorom za	peč,	so jo uporabljali, to pot.Zdaj pa je, ko da	A
Temnikarica, ki je z burklami vsajala lonec v	peč.	- Norec je norec!	A
pa se je nabralo nekaj peščic moke. Ti bi pa	peč	dobro podkuril, da bomo zvečer lepo na toplem	A
ta čas pa jaslice pripravi in dobro podkuri	peč,	da se potem tudi mi pogrejemo, he‐he!«	A
zravnal in pograbil sekiro. Ozrla se je na	peč,	kjer je sedela Justina in klekljala.Njeni prsti	A
O rada!... - je vzdihnila. Naslonila se je na	peč	in zaprla oči.A samo za kratek hip, zakaj kar	A
Peter Majcen ni odgovoril. Vrgel je papirje v	peč	in prižgal vžigalico.V peči je najprej zašelestelo	A
kmet. »Temnikar!« je Peter Majcen pokazal v	peč.	»In zakaj ne bi tulil?	A
nihče ni razumel. S strahom se je spravil na	peč,	otepaval makov kruh, ki mu ga je pošiljal stric	A
paketov od strica, Tasić je vrgel tamburico v	peč,	skoparil s komisom in molčal.Tudi pri delu je	A
Potem so povečerjali in šli spat; fanta na	peč,	Žef na kozolec.Sobe se je izogibal, ker se je	A
miza. Najlepša stvar pa je v tolminski izbi	peč.	Taka velika in lepa peč, na kateri se v zimskih	A
v tolminski izbi peč. Taka velika in lepa	peč,	na kateri se v zimskih večerih zbere cela družina	A
Oče v zapeček, mati v drugega, otroci pa na	peč.	Oj, kako lepi so ti zimski večeri.	A
največkrat srečal. Kadar ga je mama vsajala v	peč,	je vsak hlebec posebejprekrižala in rekla:»Bog	A
svojimi pipci, položil sem roko na razpokano	peč	in na harmonij, ki je prav tako široko stal	A
odprta in maj še ni bil pri kraju. Potipljem	peč:	razbeljena.- Kaj pa si počenjala? pravim.	A
sem zrasla nadenj: ‘Bom pa še sama zakurila	peč	in sežgala njegove cunje!Saj imam drva pri	A
da se zdaj lahko pomiri z mamo, in je zakuril	peč.	S kakšnim veseljem smo se preselili v izbo in	A
pritrjeval ded in rahlo polagal vreče na tla. - In	peč	podkuri!Dobro jo podkuri!	A
vso noč, ves drugi in še ves tretji dan kurila	peč,	sušila komis, ga prebirala in odnašala v kaščo	A
stopil v veliko prazno izbo. V kotu velika	peč,	pri oknu široka, črviva javorova miza, na steni	A
zaklenila njegovo delavnico in pometala vse knjige v	peč,	nato pa je s krampom in s sekiro razkopala in	A
če bi bil doma ... No spravili so Ravničarja na	peč,	kjer je ležal pozimi in poleti.Legel je in ni	A
»In zakaj si mi izpulil iz rok in vrgel v	peč?	« »Zakaj? ...	A
Drugi dan je mama pekla kruh, in ko je belila	peč,	so v njej zgoreli vsi stari kolovrati - vsi	A
temveč zmrzneš!« »Ali boš skočil v pekovo	peč?	« »Tantadruj, ne bom!	A
»Tantadruj, ne bom! Če skočiš v	peč,	ne umreš, temveč zgoriš!« »Ne, spečeš	A
vzklikne stric, naglo vrže svojo gorjačo na	peč,	prebode z očmi vsa dekleta, nato pa pograbi	A
je naglo zavezal »kolomon« v prtič, segel na	peč	po dekletce, ki se je bilo pričaralo k polenti	A
ledeno spreletelo, da se je stisnil k peči.	Peč	pa je bila seveda mrzla, toda Venc tega niti	A
je kar tako mimogrede zavrgel. Legel je na	peč	in poskušal najti odtis hlačnega gumba, toda	A
Venc je tiho odprl vrata, vstopil, legel na	peč	in zamižal tako trdno, da so solze pritekle	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani