peč (401-500)

zatohlem in plesnivem je otipal Martin mizo,	peč	in polomljeno klop.Potem je iskal še v drugo	A
postavil pijačo na mizo. Duša je molče zlezel za	peč	in legel.Valentin pa je potisnil Martina za	A
pokvaril drob. Fortunat se je zopet vzpel na	peč.	Anže pa je dejal: »O pratiki sem rekel.	A
pod likat, žehtat in . / . / stran 170 . /	peč.	Kadar pride grof na lov, mu boš divjačino naganjal	A
tolminskem uporu. Potem je legel za nekaj ur za	peč.	Zgodaj zjutraj je krenil na pot proti Gorici	A
pečjo. Zeblo ga je zadnje čase, pa si je kuril	peč	kakor pozimi.V težkem vzdušju zatohlega doma	A
Sedel je za mizo. Valentin je zlezel zopet za	peč.	»Te zebe?« je vprašal pikro, a mirneje kot sicer	A
hiši. Ne samo, da se je razgrela velika lončena	peč,	lepo je tudi zadišalo po smolnatem lesu in mehkem	A
sklanja nad snopje, kako z burkljami poriva v	peč	lončeni lonec s kosilom.S svojim možem, mojim	A
pa še brez moči. Pred očmi sem videl le toplo	peč,	skodelico čaja, prijazna starša... »Da	A
tako močno zaneslo. Spravil sem se na vročo	peč,	ki me je že čakala, mama mi je takoj pripravila	A
straže. Za silo so jo izpremenili v stanovanje in	peč	so postavili tja, ker bi drugače živ krst ne	A
To rekši, je vrgel svoj ogoljeni cilinder na	peč,	stari svoj plašč pa na tla tik peči. »Med potjo	A
zunaj pri studencu, je bila starka že zlezla na	peč	in od tam opazovala dogodke pri mizi.Bržkone	A
vina utrujen. Ko sem vstal, je belila Agata	peč	za kruh.Zdelo se mi je, da se pred pečjo z nekom	A
miru, pa bo prav!« Stopil sem okrog stene pred	peč.	Agata se je takoj sklonila, pograbila dračja	A
Zapahnejo vrata pri veži. V sobi zleze oče na	peč,	sinovi pa poležejo po klopeh.Oče še deje: mZbudite	A
ničesar ne odgovori, še dostavim: mVeš kaj, na	peč	ležem, da se vsaj gotovo zbudim!l mPa lezi!	A
‒ Ležem na	peč,	in to vsi veste, da nisem mogel zaspati.Kdo	A
kakor bi se bala, da ga ji zopet ne vzamem. mNa	peč	pojdi,l dejala je, min zaspi! Jaz bom tudi	A
zaspala!l mPravl mislil sem si, mpa zlezem na	peč,	in če bo hotela kaj imeti, pa me že pokliče	A
kaj imeti, pa me že pokliče.l Res zlezem na	peč	in že sem tam ležal precèj časa, ko me pokliče	A
Podala sva si roko in nato sem zopet zlezel na	peč.	Čudno, pa vendar resnično, ubranil se nisem zaspancu	A
Vitogoj posili smehljal. Žena je brž stekla pred	peč	in prinesla veliko skledo ovsenega močnika.	A
zasmejala, pa gospodar je trdo pogledal po sobi.	Peč	je toplo žehtela, kruh se je pekel.Umesila ga	A
so umolknili in se zagledali v odprto široko	peč,	ki je čvrčala z mokrim kurivom in bolj kadila	A
po petah!« Žena je še huje zaihtela, segla v	peč	po ugasel ogorek in si ga uteknila za nedrje	A
naj ti, Liza, drv iz drvarnice prinesem pred	peč?	« se ji je prikupoval. »Saj res, le prinesi,	A
Potuhnila se je in čez predpeček stegnila v	peč,	da bi odstavila zeli, ki so v lončkih vrele	A
in se zaletuje v grajske ljudi.« »Zaletel ‒	peč	podrl!« »Mi pa naj zdaj oprezujemo za njim in	A
vse sem bil sam: živini sem pokladal ‒ sam;	peč	sem kuril in kuhal ‒ sam; ženo in otroke sem	A
tesen prehod med dvema skalama. Vsak za svojo	peč	se bosta lahko prikrila in oba hkrati lahko	A
je pa res odrla en sam rep. Drugega je dala	peč	s kožo vred. Zanalašč.	A
ropotuljicami vred. Pegasti Ris je žgal že prvo	peč.	Prav danes jo razdere.	A
bila prijetna. Štiri gole bele stene in velika	peč,	precej majhne duri in okorna, nekoliko previsoka	A
srajce z drugimi neimenljivimi rečmi obešaje na	peč,	slišala, kako je Šepec moža hvalil in prosil	A
pojdi, notri je.« Hitro vstane in poseže na	peč,	da bi kakov žveplen klinček dobil in luč upraskal	A
v temi. Stremenčkovka je šla gledat zopet v	peč	in potem radovedna na pragu poslušala.Tam od	A
slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za	peč	hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer	A
usedle za brenčeči kolovrat, stare matere za	peč.	Konec vasi v Jurčevi hiši so tudi sedeli vsa	A
poldne, nobeden ni še jedel. Tone vstane, gre za	peč,	veliko skledo vzame s police in dve žlici.Bil	A
tolažnica ter odganjalka dolgega časa. Gorka	peč	mu je prijetno grela hrbet, ocopatane noge pa	A
ogrel. Skoro ji je sapa pošla; nič in nič, še	peč	ni pomagala.In si je izmislila: zavila jo je	A
ogenj na ognjišču. Manica pa je zlezla k oču za	peč.	Vse po vrsti je povedal oču, kako so se pogovarjali	A
razpostavi . /\ .. stran 24 . \/ la svojo živino za	peč.	Tam so bila njena Jezerca, nižja planina.	A
dežnika ni utegnila zapreti. Smuknila je k oču za	peč:	»Oča!Oča!	A
kukavice. In čim više je lezla senca v Bukovo	peč,	tem bolj na redko so kukale in so popolnoma	A
Trljeva Meta bo še mleko zlila. Samo na Bukovo	peč	gleda, čez katero žene Marko jarce.Haha!	A
gamsa, ki je hitel po meli iz Vrlič v Srednjo	peč.	»Bom vsaj varen pred kamenjem.	A
vrha Vrlič, na levo pa je bila dobra dva sežnja	peč	popolnoma gladka in malo nagnjena naprej.	A
in desnice in mirno presodil, v kako nevarno	peč	se je zaskočil: »Naka!Tudi za konje in parizar	A
je počil z bičem, da se je razleglo v Bukovo	peč	in Podjavor in v Srednji vrh in morda je slišal	A
No, Šimen! Če se tegale bojiš, ga bom pa za	peč	spravil.« Šimen je spoznal, da ga izpod Ančkinega	A
Manica pa je ukazala Volkunu poskočiti za	peč,	da jo je bilo manj strah.V levi pa je dogorevala	A
letimo nadenj, ulovimo ga, osmodimo in denemo	peč.	Komaj je bil malo opaljen, kar povedó: »Kozaki	A
noči leblajtar ali, če rajši slišiš, graničar	Peč	‒ tisti, ki pravijo, da je tako lep ‒ po vasi	A
tako. Ali jaz tudi vem, da je biriški hlapec	Peč,	tista glista, vzel na našem tnalu leseno kobilo	A
vse štiri. Tista mala potegnjena palica, tisti	Peč,	me ustavi: ‚Stoj!’‒ ‚Kaj bo zlod′ja,’ pravim	A
v rebra dregne s silnim komolcem, »hajdi na	peč,	skrij in odeni se, izpij, a gledaj na vse i	A
nikjer kaj posebne hvale. Zlasti njih načelnik,	Peč	imenovan, ni imel nobenega prijatelja med ljudstvom	A
prijatelja med ljudstvom, izvzemši dekliče. Peter	Peč	je bil komaj poldrugo leto v tej službi in vendar	A
potrosil, sodili so umni možje, da mora Peter	Peč	biti kakega gosposkega rodu.Tudi je govoril	A
jih je menda tudi napeljala na to, da je Peter	Peč	bil dijak črne šole, da so ga pa iz šole izvrgli	A
lahko vsak na lastne oči videl, da je Peter	Peč	najčednejši mla denič, kar jih dekleta v okolici	A
včasi od strani pogledajo. Bil je leblajtar	Peč	popolnoma pravilnega obraza, belega lica, velikih	A
Puške postavijo v kot.	Peč	gre kake dvakrat po izbi gor in dol, mencaje	A
nemško. . / . / stran 26 . / Zlasti Peter	Peč	si je v nekako čast štel, da je mogel kaj svojim	A
mu skrivnostno na uho pove: »Leblajtar Peter	Peč	je šel gor v vašo vas k Rezki, sestri tvoji	A
spiš, ljuba moja deklica!« zdihoval je Peter	Peč.	Zdajci se domisli Reza grožnje bratove, da bode	A
tega; pijan je bil, gotovo ga ne bode,« pravi	Peč.	»Je že tukaj!« zavpije Rezki znan glas strahovito	A
premišljevati, kaj bi storil: ali bi se zavlekel na	peč	spat ali pa bi še pil, predrzno upaje na tuje	A
»Zunaj leži leblajtar.	Peč	menda že mrtev.Na gazu leži in se ne gane.«	A
nje pridemo, ali vam pa hrbet zravnamo,« reče	Peč.	»Koga?!« togoti se Tekmec, »mene bo v kotanjo	A
kontrabantar.« »In vi niste nič boljši!« reče	Peč.	»Veseli bodite, da vas ne zapremo, ker ste sami	A
najmlajši med njimi bil tudi najpogumnejši. Peter	Peč	vzame v roko svetilnico in si pripravi puško	A
graničarji tako srečni. Njega si je bil Peter	Peč	izvolil, da ga zadrgne v uklepnike, preden se	A
. / stran 49 . / se zbudi. Pa bodisi da je	Peč,	prevzeten na svojo moč ali pa iz maščevalnosti	A
usodo, že v spanju popred zbudil, preden se je	Peč	popolnoma pripravil ‒ kakor blisk naglo je odpahnil	A
odbijajo. A nasproti ni verjela, da bi imel	Peč	poštene namere ž njo, in, ker je pri vsem tem	A
samem. Začne na vso moč hitro stopati, da bi je	Peč	ne došel.Ko pa se po strani ozre, vidi, da je	A
Reza ne odgovori, lice ji zardi in hiti dalje.	Peč	ji je na strani in jo skuša za roko uloviti	A
mi je, da se od mene obračaš,« dejal je Peter	Peč	otožno. »Le dobro me pomnite in pojdite potlej	A
deklica, saj sem vedel, da me ne poznaš,« reče	Peč	s svojim najmehkejšim glasom.‒ »Le stoj, dokažem	A
me, precej!« »Pregrešno življenje?« ponavlja	Peč	čudé se.»Moj Bog bodi mi priča, da jaz tega	A
poljub ni še greh in tukaj vendar veliko učini.	Peč	je videl, da je deklica mehkejša, da omahuje	A
zagrmi zdajci glas za njima. Naglo po pusti	Peč	deklico in se ozre preplašen. »Jezus, Francè	A
smo imeli tisto sitnost. Nekaj pa je moral	Peč	tistemu krivde prizadeti, ki ga je poturčal	A
pozabil,« dostavi drugi pivec. »One dni je bil	Peč	Franceta, tistega hudega Ivana izpod Karlovca	A
iznad trnja visite. Pogledam, kar vidim, da je	Peč.	‚Kaj ležiš tukaj, grdež,’ mislil sem in, namenjen	A
turščičnih storžev ter jih pokladal na gorko	peč,	da se hitreje posuše.Niti sanjalo se mu ni,	A
pa se je čudila Urša, kaj maši gospod Janez v	peč	in zakaj stoji tako dolgo pred njo, dokler ni	A
pred pustom. Stari je po večerji zlezel za	peč	ter legel na kožuh in Jurca je sedel v kotu	A
oblastno ter vrgel prazno vrečo na klop pred	peč.	»Zdrav je!« odgovoril je oče.	A
počitku; najprej v kot za široko, vedno toplo	peč,	a potem skoro, skoro venkaj v hladni vrtič okrog	A
lopotal po vodi, in če je šolmošter mene poslal za	peč,	se je tudi moj prijatelj jokal z menoj vred	A
zavpije vnovič gospodar in hlapca skočita raz	peč.	»Je li kakov Francoz?« vpraša eden in seže po	A
zapahnejo vežna vrata; potem ležeta hlapca vnovič za	peč,	gospodar pa prinese latvico kislega mleka in	A
in ko se jame daniti, spravita se hlapca raz	peč;	gospodar, ki je najdalje bedel, leži še trdno	A
gospodar Tine molči in sede na drugi konec sobe za	peč.	Andrej in hlapec, ki ga še premore sedanji gospodar	A
je na klop, ki je oklepala veliko, razpokano	peč,	Tomaž pa je odprl majhno omaro v veži ter prinesel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani