O, to bi bilo suženjstvo pretrdo, priznal bi to nam sam Stagirčan Grk! Gnojišče kmetu, deci cvetno brdo, mladeniču dekle, a starcu peč po svoje vse je lepo, nič ni grdo ... Ko junija procvita gosta seč, popevajo večerne pesmi ptice, nasloni se mladenič krepkih pleč na koso, tiho vpraša nežno lice: ‒ ‚O, Manica, kdaj bodeš moja, kdaj?’ in vroč pogled odgovor je ženjice ‒.