pajčolan (153)

Zdaj bo dovolila temna kraljica, da odgrneva	pajčolan!	... Odgrne zastor in odpre duri; v sobo se žarko	A
sebi ljubi, sam sebi toži, pa ti odpade z oči	pajčolan,	videl boš trn na najlepši roži, v smehu in sreči	A
prsti rožni, trepetajoči dvigajo beli	pajčolan	... Pozno je, Anica, Bog s teboj!	A
belim, na oči je njene legel solznotruden	pajčolan.	”Ne poljubljaj me več, dragi, več ne reci	A
sanjati ter si domišljati nad stvarmí rožnobarven	pajčolan,	ki ga je bilo bridko izkustvo že davno vzdignilo	A
pihlja nalahno sem od vzhoda, in temni, nočni	pajčolan	gubi z nebesnega se svoda ‒ Z njim vodeni neba	A
gadi in mi izlivajo v čašo svoj strup. V črn	pajčolan	se zavilo nebo je, sivi oblaki pod njim se pode	A
23 . / Srce v alkoholu Dvignite melanholični	pajčolan!	V smehu je tvoja bodočnost.	A
Večerno sonce je kakor z zlatom stkan mrliški	pajčolan.	O, ti nisi labod na rdečem morju, žena si; kje	A
Povej, zakaj si odstrla pred menoj svoj lepi	pajčolan?	Svetli akordi klavirja Svetli akordi klavirja	A
Na vse se spušča vse odpuščajoči jesenski	pajčolan.	Srečal sem jo Srečal sem jo pod jesenskimi zvezdami	A
Listje je padalo, veter je strnil svoj mrzli	pajčolan	nad parkom. Samo njen plašč sem videl.	A
vodomet je šumel... In veter je zgrnil na naju svoj	pajčolan.	Ko sem se prebudil, sem se začudil, da je ni	A
nedostopnosti, ki jo odeva kakor skrivnostni	pajčolan.	Ko vzkipi alkohol v moji glavi in se odpre srce	A
odpre srce ko zvončast cvet, zazibljem narahlo	pajčolan	pred svojimi sanjami. Račun brez krčmarja.	A
iskanje. II Vso noč ‒ ves dan ‒ zaviti v mračen	pajčolan,	hodimo, hodimo. Med hišami...	A
sveč sije odprto mrtvo oko. Skozi nevzdramni	pajčolan	silnih plasti ubitih viharjev sije neizgorljivi	A
/ . / stran 176 . / Ko da razkriva žalni	pajčolan,	zaveje veter čez polje. Rahlo pada mrzli dan	A
Kakor da se zarja rani, kadar razgrne svoj	pajčolan,	kadar razlije goreče slapovje in ti zakliče	A
Izbožam zevajočega sukuba. Je v času, kraju	pajčolan	žuželk in tavžentrož, v njem poteptana guba	A
stopali jim šumi suha morska trava. To je rjavi	pajčolan,	ki se vije po kamnih, kakor ga je pustila oseka	A
kamnih, kakor ga je pustila oseka; tu in tam	pajčolan,	ki gre čez široko pego bledega peska. Školji	A
je belo svileno obleko. Lase ji je pokrival	pajčolan,	ki je segal do tal, venčal pa jih je lep, bel	A
kakršni so v resnici; zdelo se mu je, da so vrgli	pajčolan	izpred lica, strgali okove z rok, odstranili	A
užaljene in s trdovratnim ugovorom za sentimentalen	pajčolan.	Kakor sem rekel: to vse bi še ne bilo nikako	A
sram. Seveda: jaz sem imela na glavi tale črni	pajčolan,	ki je ob robeh že precej razpadel, obleko čisto	A
klobuk je imela na glavi, obraz je zakrival	pajčolan.	”Mir ... mir ... mir! ...“ je šepetal.	A
naravo, pod tem jasnim nebom. A zdaj plava siv	pajčolan	od obzorja do obzorja, na tleh leží uvelo listje	A
nekoliko prestal in kakor iz navade je zgrabil za	pajčolan,	prav na tistem mestu, kjer imamo brke tudi mi	A
iz spečih ust; narahlo se je zganil megleni	pajčolan,	zasvetilo se je za hip -- zaspane oči so se	A
nikoli ni bilo umito, zato sem gledal kakor skozi	pajčolan,	razločil pa sem natanko vse, kar se je godilo	A
Stale so poleg postelje, nedeljsko oblečene,	pajčolan	na obrazu, rokavice na rokah in so gledale skozi	A
svet naokoli je zastrl srebríkast blesikast	pajčolan;	kamor se jeozrla, povsod se je svetilo kakor	A
opojen, blagodišeč; visoko se je bil vzdignil	pajčolan	in v lica mi je dihnil pozdrav od onstran meglé	A
meglo; pred njenimi očmí je plaval polprozoren	pajčolan	... V cerkvi so šumele drage toalete; šuštelo	A
ko je zaigrala uvertura, je padel poslednji	pajčolan	s teh čudovitih slik in vsa lepota sveta je	A
Gledal je silne ljudi in silne prigode kakor skoz	pajčolan.	Počasi, z ogromnimi, težkimi kretnjami so se	A
/ . / stran 28 . / ”Spomni se, še zadnji	pajčolan	odgrni, tja poglej, ko si nosil še zeleno krilce	A
nisem. Zdelo se mi je časih, da gledam skozi	pajčolan,	ki ga ni moči odgrniti.Tam zadaj se gibljejo	A
šinila kri. Skoro bi bil zavriskal od radosti;	pajčolan	je padel raz oči, zableščale so v živem ognju	A
razradostilo in tudi v lica sem začutil toploto. Lep	pajčolan	mi je legel na oči, kakor lepa sentimentalna	A
ji je odpel in lasje so jo odevali kakor gost	pajčolan.	Na hodniku so se odpirale duri in luči so se	A
tako lep pogreb, da bi že jaz nosila tako lep	pajčolan!	... Vsak večer molim, da bi me uslišal Bog ...“	A
na vse pobožno ljudstvo, kakor blagoslovljen	pajčolan.	Francka si je komaj še upala izgovarjati besede	A
bala, da se ne bi izgubile; razgrnile so svetel	pajčolan	pred grozo, ki je bila zadaj in je strmela vanjo	A
vanjo neprestano z votlimi očmi ... In kadar se je	pajčolan	vzdignil, se je stresla in je zastokala, prihajali	A
je v izbi mrak in neprijeten ji je bil sivi	pajčolan,	ki ji je visel neprestano pred očmi in ki ga	A
krojeni črni obleki, v roki črn sončnik in črn	pajčolan	na glavi.Še bolj bled je bil njen obraz, trd	A
bil še mlad. Pogledala me je smehljaje, rosen	pajčolan	je zastrl njene oči. ”Prav dobro je bilo	A
tihe in sive, so gledale motno, kakor skozi	pajčolan	sanj, ostalih izza noči. Pomislil bi človek	A
ko je videl kakor skozi bleščeč, plapolajoč	pajčolan	Milenino tanko, belo roko na mizi -- je bila	A
bridkosti polno do roba. Le še skozi pegast	pajčolan	sem videl pomlad, njena rosna jutranja luč je	A
na težko pot. Okoli glave si je ovila črn	pajčolan,	ogrnila si je dolgo sivo ruto in je skrila pódnjo	A
samo hude sanje so bile ...“ Hitela je dalje;	pajčolan	se ji je odvezal na glavi in je frfotal v vetru	A
imela na glavi in od klobuka je visel dolg črn	pajčolan;	vsa blatna je bila, prašna in zasopla, kakor	A
glavo in je šla mimo; na klobuku je vztrepetaval	pajčolan;	vzplapolavalo je krilo... »Pa so mi že	A
vzplapolavalo je krilo, na klobuku je vztrepetaval	pajčolan...	Ob oglu je pospešil korake, da bi je	A
cesta, kam te dvigajo peroti? Razpel se je bil	pajčolan,	zafrfotal je v zraku kakor bele peroti, kakor	A
Nevidna roka je razgrnila vsenaokrog sentimentalen	pajčolan.	II	A
čela preko oči in ustnic, kakor komaj viden	pajčolan:	prezirljiv, zasmehovalen, samovoljen izraz.	A
njeno sliko v njegovih spominih še temnejši	pajčolan.	Zamahnil je: ”To je Tratnikova pot do višine	A
cvetom. Prišel je bil nekdo ter je odgrnil sivi	pajčolan,	ki je bil zakrit z njim njen obraz.- Govorila	A
neizmernost. Še malo je zafrfotal od daleč	pajčolan	na njenem klobuku, zafrfotal je kakor komaj	A
bi ji mogel poljubiti mezinec, ah, samo beli	pajčolan	na njenem klobuku, ki se dotika njenega čela	A
zaplapolalo, zafrfotalo od daleč - to je bil	pajčolan	na njenem klobuku. Zakaj, glej - kdo	A
je ugledal skozi otožnih verzov poluprozorni	pajčolan	tisti obraz, ki se je bil nekoč prikazal ob	A
jo vidi človek samo od daleč, skozi žalostni	pajčolan	sivega jesenskega neba.Zdavnaj je bilo in Bog	A
videl je samo od daleč tisto deželo, skozi	pajčolan	sivega jesenskega neba, ko se je vozil po dolgočasni	A
belo je bila oblečena, do nog je segal beli	pajčolan;	bele cvetice v laseh, bele rože v roki.In njen	A
je zasvetil tam na trgu še poslednjikrat beli	pajčolan	in so potem izginile urne kočijeza oglom, se	A
je bila, komaj še se je svetil v soncu beli	pajčolan	... Tako je bilo tisto noč in ko je noč minila	A
O, Kristina! Beli	pajčolan,	zlata lasulja, svila, cvetje, diadem in angelsko	A
vasjo v pomladnih večerih razpel vijoličast	pajčolan.	In Anica, ta mala, boječa deklica je	A
je brez težave privabil v nedolžno oko voden	pajčolan.	Deklica se je bala, da se mu takoj utrnejo solze	A
Dagarin ter ju pomiril. Gospa pa je izbrala	pajčolan,	ki je bil pritisnjen k lavretanski podobi, ter	A
« je rekla vdova prijazno in popravila črni	pajčolan,	ki ji je zakrival obraz.Črnina ji je pristojala	A
zaradi vas! A vi ‒ gledate tako predse skozi	pajčolan	po trotoarju in nič ‒!Zdi se mi celo, da ste	A
Zdela se mi je bolj prikazen, ki zre vame skozi	pajčolan	deževnih curkov, kakor pa resnično dekle.Nato	A
je kakor poročni venec in nevestin čipkasti	pajčolan	pri nas na Zemlji,« se je oglasila Vida. Oba	A
grude, ki so se v dalji spreminjale v iskrivi	pajčolan,	s katerim je bilo zagrnjeno rumeno sonce.Odsevanje	A
Fatima si je bila odmotala nežni belo lisasti	pajčolan;	v pišu ji je trepetal po črnih laseh, po shujšanih	A
Mila iz nosilnice ter odložila popotni plašč in	pajčolan.	Alijana je skočila k materi, se zdaj smejala	A
vrhu frizure je imela bel venček pa dolg bel	pajčolan.	Na sebi je imela polno zlatnine in dragih kamnov	A
čez morje črn dim kakor črna misel, kakor črn	pajčolan,	tisti na klobuku gospe Mire, ki je vdova. A	A
srce! V srebrnem jutru, kakor skozi prosojen	pajčolan,	gledam daleč pod seboj sinje polhovgraško pogorje	B
nemirno in zastrto, kakor da bi gledal skozi	pajčolan.	Vse to pa sem omenil zategadelj, ker bi mi drugače	B
ki je bil potreben, da se mi je razstrl motni	pajčolan	pred nemškim jezikom, da se je iz jecanja izvila	B
zlato sonce na jasnem nebu, lahka megla kakor	pajčolan	na obzorju.Ko sem blodil sem in tja, sem zašel	B
poetična le tedaj, če jo postavim za parfumiran	pajčolan,	to je nerazumljivo pač samo Tebi.- Ali kaj bi	B
je Ana Mendieta ovijala ta dela v elegantni	pajčolan	esencializirajočega jezika: Vzpostavljala sem	C
19. stoletja, s sodbo, ki si jo razlagam kot	pajčolan,	ki naj zakrije običajni konservativni ugovor	C
zoprnih podrobnosti in pravnih labirintov, v	pajčolan	dobronamernosti.Avstrijska vlada je iz različnih	D
javnost se s tem ne strinja. Zaradi tega je treba	pajčolan	molka obdržati, vse dokler se da, če se kaj	D
hčer, sem se počutil, kot da bi mi kdo dvignil	pajčolan	z oči in kakor da sem šele takrat zares spregledal	D
Javne hiše v Iranu? Le nalahno odete v	pajčolan	in močno naličene so mlade iranske prostitutke	D
25. naša alpska smučarka (Tina), 26. tančica,	pajčolan,	voal, 29. ime igralca Furijana, 30. letni gozdni	D
Vodoravno: 1. neizkušen planinec, 9. star izraz za	pajčolan,	12. prevladovanje, 13. spodnji del noge pri	D
radostnega srečanja z drugimi, s katerih bo padel	pajčolan	tujstva. Vsakdanja, vedno ista opravila bodo	D
pesnik (Paul, Fuga smrti), 22. star izraz za	pajčolan,	23. cvetlica, 25. avstrijski umetnostni zgodovinar	D
27. podzemeljski cevast prostor, 28. tančica,	pajčolan	(zastarelo), 30. začetnici srbskega filmskega	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani