nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Sanjava svetloba je bila razlita po njem, obrvi, prej skrčene in nemirne, so se bile vzdignile, oči so se svetile jasno in veselo, in ustnice so kipele, cvetele z rosnim, rdečim cvetom. Prišel je bil nekdo ter je odgrnil sivi pajčolan, ki je bil zakrit z njim njen obraz. - Govorila sta vsakdanje stvari, z mirnim, prijateljskim glasom; le časih se je ozrla nanj, hipno in mimogrede, kadar je posegla po delo na mizi; ali ta pogled je bil mehak in prijazen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani