»Zdi se mi, da s svojo ljubeznijo soustvarjaš, saj se mi še nikoli ni posrečilo pretkati venec z dvojnimi presevki in vzbuhi. Zdi se mi, da bi lahko ustvarila čudež ... « »Martin, to je kakor poročni venec in nevestin čipkasti pajčolan pri nas na Zemlji,« se je oglasila Vida. Oba sta jo pogledala: sedla je med njima v krmnem prekatu in strmela v nastajanje kozmične podobe.