negibno (440)

/ stran 156 . / Nevarno nasprotnico, tiho	negibno	gmoto v budečem se dnevu.Motri njeno razčlenjenost	A
ploščo. Gleda, kako se plošča vrti, posluša,	negibno	stoji. Vrata se počasi odprejo.	A
niso šumela ... daleč pod seboj slap, ki je	negibno	in neslišno padal. KLEMENT: Odkar je pa človeštv	A
Milkino stanovanje. Milka, Sonja. Milka	negibno	leži, zvita v klobčič.Sonja od časa do časa	A
Nihče se ne gane. Vsi stojijo	negibno,	Veliki briljantni valček se nadaljuje tudi potem	A
glavo in se s svojimi temnimi, okroglimi očmi	negibno	zazrla naravnost vate.Takoj si stekel v kuhinjo	A
so tiho zaječala v moj prvi mrak, a sem	negibno	obležala, poznam tvoj korak. Z vrta	A
Kobra. Moja kobra je to, stisnjena glava,	negibno	oko. Požene se, in obležala je, jaz	A
listje starega jesena je šepetalo namesto vaju.	Negibno	sem obždela v najtemnejšem kotu sobe, da vaju	A
Bor se je koprneče sklonil. Vse je	negibno.	Iz srca Snežnika zrem na štiri strani neba.	A
je stal, drevje v Ralijevem vrtu pa je bilo	negibno	v rdečem ozračju.In onadva sta tekla in se držala	A
pločevinasto operacijsko mizico. Premrlo in	negibno	telo, ki bi ga poprej, ko je bil še sneg po	A
začel glasneje primojdušati ob telesu, ki je	negibno	ležalo v razliti vodi ob prevrnjenem vrču, takó	A
morja niča na deskah kakor na zapuščenem otoku,	negibno	v svoji razpotegnjeni suhoti.In mogoče bolj	A
mirnejše, v oddaljeni neskončnosti zmeraj bolj	negibno.	Potem je bilo videti, da se je ime vendar ujelo	A
in nobene rešitve nisem našel, da bi premagal	negibno	tišino, kakor da sem se premaknil in se počasi	A
svojih čustev, ampak po ukazu, ki je zunaj nje.	Negibno	je sedela, z rokami okoli kolen, s čelom na	A
na površino. A zdaj ga ne vidi, morja, ker	negibno	leži vznak.V škrlatnem požaru mu je ona ta hip	A
bila narava skrivnostno tiha in slana je belila	negibno	tišino.Ko pa se je prikazalo sonce, se je začela	A
in še višji; in v daljavi so stali popolnoma	negibno,	kakor bi bili samo narisani narahlo zasoplo	A
skoznje sem videl tudi tri topole, ki so tako	negibno	stali sredi doline.Nenadoma pa se mi je zazdelo	A
Žaga je spet zapela. S Temnikarjem sva	negibno	stala in molče gledala kako je padel drugi topol	A
Umolknil je, kakor bi se mu zataknilo. Obstal je	negibno	in se tako zamaknil v noč, da še z vekami ni	A
se takoj prikaže drobno truplo lepe Justine.	Negibno	leži in strmi vanj z mrtvimi, steklenimi očmi	A
Idrijca je tekla tiho kakor olje. Onstran reke je	negibno	ležal pokošeni Modrijanov travnik.Mlade jablane	A
na dno doline, na sredo svetle vasi, kjer so	negibno	stali ljudje in nemo strmeli v neslišni svet	A
pol ovenela sončnica. Prvi hip je bilo vse	negibno,	nekoliko zabrisano in celo plosko kakor slaba	A
vstal. Tedaj pa je jeknil in obležal popolnoma	negibno;	rezka bolečina mu je prešinila vse telo.Zamižal	A
treno ... Chi è stato?« Vaščani stoje	negibno	in nemo gledajo vanj. Bichi stopi korak	A
v zbeganosti odrivajo drug drugega. Vaščani	negibno	stoje na trgu in gledajo po klancu nizdol.Ko	A
trenutnem zatišju. Ob robu gozda je vse tiho in	negibno.	Partizani so se utrdili; poiskali so si kritje	A
se počasi okrene. Ko zagleda Nančiko, ki spet	negibno	strmi po čistini, se mu smeh sprevrže v hlipanje	A
na dnu doline, ob beli cesti in zeleni reki,	negibno	leži vas; zleknila se je ter se potuhnila kakor	A
Venc se je bal, da bo utonila, ker je tako	negibno	stala sredi tolmuna.Rad bi ji zakričal, naj	A
na dno doline, na sredo svetle vasi, kjer so	negibno	stali ljudje in nemo strmeli v neslišni svet	A
otovorjen voz. Konja, ki naj bi ga vlekla, sta	negibno	ležala na tleh.Kakor da bi ju bil nekdo hotel	A
Prosila bi za nekaj informacij, reče.	Negibno	sedi na stolu, toda Gojmir opazi, da svojega	A
Onadva notri sta bila povsem tiha. Črni križ je	negibno	stal med njima in gledal vanj.Z vsem telesom	A
toplo soparo nalahno pregibalo močvirje med	negibno	visoko rastjo ljulk in trsov.Z desne je bolščala	A
kako si vse to pripravlja in ureja in namešča	negibno,	a že zbujeno moško telo pod seboj, da ga je	A
spustil k reki. Gledal je to leno in malodane	negibno	pretakanje goste vode, to viskozno polzenje	A
razkrečenim nogam, ki sta kot dve beli kači	negibno	ležali na postelji, nad njima pa se je dvigala	A
pripeljali sem, med te tekoče in premikajoče se in	negibno	živeče snovi? Kaj se je bilo pravzaprav zgodilo	A
A bil je nemiren. Slutil je njegovo	negibno	navzočnost.Prestopal se je sem ter tja in vohljal	A
tečejo in čez oči. A tudi to polzenje je bilo	negibno.	Krona, zgoraj je krona, prava krona iz trnja	A
predsmrtnem naporu. Nič se ni zgodilo, povsem	negibno	je bilo vse skupaj, zvonovi so nabijali, a vendar	A
hladen pot mu je stopal na čelo. Morje je bilo	negibno.	Ribe in ptice in jadra na obzorju, vse je izginilo	A
svojo toplo soparo in s svojim pregibanjem med	negibno	rastjo ljuljk in trsov, na desni gosta podrast	A
razlita čez hrib, čez neslišni šum potoka, čez	negibno	pokrajino. Vstala je, odprla je okno, hladni	A
sveta, obdan z angeli, aleluja! Mojzes na njej,	negibno	vkovan v zlato, s tablo z desetimi zapovedmi	A
Windischevega telesa, pod katerim je skoraj	negibno	ležala, tudi od tega ji ni toplo, čeprav je	A
vinogradi ruvala za hlače velikega moža, ki je	negibno	visel na drevesu, pomodrel jezik mu je visel	A
Jagnjetu devetnajstletni sholar. Mladenič	negibno	stoji ob oknu in gleda v prebujajoče se jutro	A
Drobnejša postava je ženska, čokata je moški,	negibno	stojita pod napuščem in gledata v brezpotje	A
obraz, ženska odkima. Čokati se vzravna, spet	negibno	obstojita.V tej negibnosti še enkrat zgane z	A
pod napuščem in posluša bobnenje vetra. Oko	negibno	ždi v temnem kotu, pod razpelom.Starec premika	A
PODGANA Mali, krvavo obrobljeni črni očesci	negibno	zreta v postavo, ki se premika zgoraj na bregu	A
bruha v potok v burnih slapovih. Podgana leži	negibno,	giblje se voda, gibljejo se oblaki na nebu,	A
mastnih od organskih snovi. Sijoči očesci	negibno	spremljata gibanje belega telesca, ki se približuje	A
je samo cilj, kjer vse žive in mrtve stvari	negibno	in v predčasju samo ždijo.On in neka samotna	A
Nič storiti. Samo	negibno	ležati.Poslušati šumenje dežja, curek, ki se	A
dela svet manjši in bližji, temna stvar, ki	negibno	ždi tam na polici, in samotni človek ve, da	A
vrnile k njemu, k stvarem zemlje in neba, ki so	negibno	mirovale v trepetajoči svetlobi.Veverica je	A
je bilo tukaj od nekdaj tako, od nekdaj isto,	negibno.	Cesta je potem zlezla iz soteske in naenkrat	A
drug voznik, šofer tovornjaka. Tudi on je pred	negibno	postavo samodejno ustavil, ne da bi mu dala	A
kanglo za mleko, pa se je skoraj zaletel v tisto	negibno	postavo, saj se je aluminijasta posoda zakotalila	A
hruščijo viharji in ga podnevi izžira in luži	negibno	morje. Tu, čisto blizu na levi pa se dviga	A
Niti prezračiti se ne da. Vse skupaj je	negibno	in zatohlo in mineva me volja, da bi še naprej	A
naj ga prosi, naj reče, naj se zgane. Zakaj	negibno	leži za njegovim hrbtom, zavita v odejo, zakaj	A
pomenljivo pogledal visokega moškega, ki je stal	negibno	poleg Kostrina, kakor da govori njemu in ne	A
Mu naj pripravi obkladke? Kostrin je ležal	negibno,	kakor da bi ga udarila kap ali omedlevica.	A
naglimi koraki odšla mimo njega. Stal je čisto	negibno,	ker ni bil prepričan, da ne bo za njo vstopil	A
stran 138 . / Zdaj sta v pravi legi, zdaj	negibno	zreta v človeka, ki ju stresa, čisto od blizu	A
človeka, ki se piše Henry Abrams. Očesi, ki	negibno	gledata v oči lastnika kozarca z marmelado,	A
včasih se postavita druga poleg druge in tiho in	negibno	zreta v človeka, ki izkusi, da je v njiju ljubezen	A
prazno mizo postavil kozarec vode. Gledal je	negibno	površino prozorne tekočine v kozarcu in skoznjo	A
in se raztreščila sredi kroga. Nastalo je	negibno	mrtvilo.Trajalo je ves zadnji dan in še eno	A
Rezek zvok, gladek in naravnan. Sedeli so	negibno,	priklenilo jih je na sedeže, glas je šel skoznje	A
zaradi videza. Ko je šel glas skoznje, so sedeli	negibno.	Devet sedeminštirideset.	A
njena ihta ni spravila pokonci. Še naprej je	negibno	bolščal v strop.Njegovi temni očki sta bili	A
sta si z dlanmi pokrivali obraz. Tereza je	negibno	ležala vznak in je široko razprtih oči čakala	A
Kakor da je poginila. Le kratek čas je	negibno	ležala, ko se vrh oreha oglasi vrana: kra, kra	A
Slišno so tekle minute. Mama je ležala	negibno,	kakor da je ni več.V hipu, ko se je sprijaznila	A
»Si moja, Ana?« Ana ga je	negibno	gledala.To je bil nemi, odmaknjeni, trpeči pogled	A
nekam izpraznjen vsega življenja. Čutila se je	negibno,	za vse večne čase priklenjeno na svojo ljubezen	A
oprl na rob. Mama je stala na svoji strani,	negibno	obrnjena k oknu, ki je gledalo na cesto.	A
morečem spanju, mama pa je spet ležala tiho in	negibno.	Spala je tako mirno, da sem do konca napela ušesa	A
prislonila k mami, oprta na njen naslon. Sedeli sta	negibno,	z mirujočimi rokami, in s podzavestjo lovili	A
Veronika še spi, ker je ležala preveč togo in	negibno.	Čisto mogoče je, da se je že zbudila.	A
Tine se je pridušeno zasmejal. V	negibno	soparico pozne popoldanske ure je lestvica te	A
operacijski dvorani, se je njegov svet strknil v	negibno,	vznak položeno Tinetovo telo in v obraze belo	A
strahotno zmaličenega mrliča, pobegne nazaj k	negibno	ležečemu Ulriku, kjer se loti pregleda njegovih	A
globini srca ... Z bolnim pogledom se je ozrl na	negibno	ležečega ranjenca, kateremu so bolečine začasno	A
enega samega, kaj šele za nekoga, ki je nosil	negibno,	kakor svinec težko truplo.Desno in levo so mimo	A
je spodaj na klopi ob peči, njeno telo pa je	negibno	obmirovalo.Vsi smo s strahom pogledali čez rob	A
ob jez in ga odpahnil nazaj na sredo tolmuna.	Negibno	je prežal na vse strani, komaj tu in tam krenil	A
Že ubrani sebe in psička. Jelen je stal	negibno	v drevaku in čakal.Veter je vlekel od gozda	A
Ostrorogi jih je že videl. Počasi in skoraj	negibno	se je razkoračil in dvignil sulico.Oči pa je	A
Samo katero? Ostrorogi, ki je doslej	negibno	sedel, se je preganil. Čof! Jelen se je zdrznil	A
premagala. Popravila si je samo rokobran in	negibno	čakala.Pred njo pa so bile med tanjše veje porinjene	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani