nova beseda iz Slovenije

natihoma (163)


hočete tajiti, da je gospodična Emilija polagoma,      natihoma,      prijateljsko in prijazno izpodrinila prijateljico  A
. / stran 127 . / Pogledam te in si mislim      natihoma,      v nespametnem upanju: morda boš tudi ti še ozdravel  A
tebe, Francka... samo toliko, da lahko porečeš      natihoma:      ”Malo te imam rada, Franc!“...   A
Zdaj je prijela za kljuko, zdaj odpira vrata      natihoma      ... natihoma ... MRVA: Ne kliči je meni ... k meni  A
prijela za kljuko, zdaj odpira vrata natihoma ...      natihoma      ... MRVA: Ne kliči je meni ... k meni ne prihaja  A
DACAR: Prav je storil. -      Natihoma,      gospod Konkordat: ali bo jéla kaj in pila kaj  A
Kaka nesreča zame! In gospodič je prišel meni      natihoma      in brez slovesa deklico iz hiše jemat.Tu bi  A
nad prostrano, drobne zvezdice migljajo in      natihoma      med sabo si o Bogu šepetajo. Tiha noč okoli  A
Na jug zaveli so vetrovi; tam palmovi gozdovi      natihoma      šume, tam sladki rastejo rožiči in dateljni  A
pa so prihajali in polnili prostorni prostor      natihoma,      neslišno, kakor da se vsi zbirajo pred zeleno  A
Mimica in on steguje roke v prazno in kliče      natihoma      mamo.A niti ob Mimici je ni.   A
s katero sem se tukaj, sredi pogubnih teras,      natihoma      povezal s terasami v bregu nad morjem; in bil  A
grajska čast, mu je bil prinesel po večerji      natihoma      še vrč vina v spalnico. »Prijatelj, kakorkoli  A
spi na kupu ječmena, da ga ščiti pred tatovi.      Natihoma      se priplazi Rut, odgrne prostor pri njegovih  A
je na skrivaj zacvilila, marsikatera zavesa      natihoma      oživela, kadar si potoval skozi, oblast si imel  A
prej pa si rožljala z listjem, rožljala tako      natihoma,      da nisem vedel, ali si ali nisi, in zdaj si  A
breje Majole je v tem prišla v zastoj, ženske so      natihoma      pri sebi sklenile, da bodo vnovič poskusile  A
‒ Malka, mati in otroka naj se kar hitro in      natihoma      preselijo v I. ‒ in Korčetu nič povedati! Korčela  A
da se je naletelo toliko ljudstva v vojsko.      Natihoma      ga je zaskrbelo, ko bi se bil uračunal s svojim  A
pismo ganilo, a tudi nenavadno razveselilo.      Natihoma      je pričel občudovati žilavega moža, ki si je  A
njegova dva otroka, hčerka Greta in sinček Ulrik.      Natihoma      se je morda tudi bal, da bi se Urbančič v šoli  A
nekaj časa vendarle kaj tesno pri srcu, se je      natihoma      muzal ter poslej nosil glavo še bolj zmagoslavno  A
hribe hujšo kazen ko zapor v temnici. Čisto      natihoma,      brez vednosti staršev in šole, so pripravljali  A
poleti na splošno užitnejši, zime se je Lovrek      natihoma      bal že zdaj, vendar je kljub temu bilo prijetno  A
mu je večni dvom, znak starosti. Često se je      natihoma      jezil, ker je hotel verjeti v trajnost uspehov  A
svojega rabeljskega posla, morda so se nemara      natihoma      bali molče trpečega, samo z zobmi škripajočega  A
rdeč in zmeden še bolj stisne k svoji skali in      natihoma      preklinja okrutnega prijatelja. Iz smešnega  A
tolike drznosti pa so dijaki in kmečki fantje      natihoma      postavili posebno stražo, ki je že ponoči obkolila  A
pričeti pogovor. »Očka goduje, pa sem jo kar      natihoma      popihala domov.Jutri se vrnem.   A
obrazom je izplačeval izračunane razlike in      natihoma      koval maščevanje.Naglas in potrto je prepričeval  A
mestnih veljakih je Lovrek vse uredil čisto      natihoma.     Na vsem lepem se je nekega jutra na Glavnem trgu  A
takratnega nemškega učitelja, slutil resnico in se je      natihoma      bal. »Dobro, morda se ti je takrat zares  A
kramljala z njo. Naslajajoč se ob bratovi sreči, je      natihoma      pač mislila tudi na svojo bodočnost.   A
je vse hudobije poln!“ In spet je pomislil      natihoma:      ”Kakor da bi mi odpiral usta ter mi kradel besede  A
nikamor drugam!“ Hitel je dalje in se je smejal      natihoma,      kakor da se mu je bilo pripetilo nekaj zelo  A
v postelji. Ponoči je vstal, oblekel se je      natihoma      in se je napotil. ”Kam, Martinec?“ je zaklical  A
zelo se je utrudil, da se je vzdignil neko noč      natihoma,     oblekel se ter se splazil kakor tat po stopnicah  A
kakor tisto noč, ko je vstal in se oblekel      natihoma      ter se splazil po stopnicah na ulico. ”Kaj  A
zapisano!“ Peter je zavzdihnil; in le počasi, le      natihoma      in plaho so se vračale sanje ... Vzbudilo ga  A
ves trepetal od sramu in bridkosti. Doma sem      natihoma      odprl duri in sem se ozrl po izbi. Na mizi ob  A
Ne še ta mesec, ne v maju!“ Zasmejala se je      natihoma      in stresel se je ves život; zakašljala je in  A
In, gospodična Judit, vendar sem upal, tako      natihoma!     ... In zdaj se predrznem, oprostite, gospodična  A
odprle njegove oči, ozrle se k meni in zaprosile      natihoma:      ”Spoznaj! Odpusti!“   A
osel tudi visoke cilje, če se je pečal morda      natihoma      s politiko, z literaturo, umetnostjo, sploh  A
izginila kakor ugasne sončni žarek na steni. Prav      natihoma,      prav boječe so se odprle duri.Prišla je mati  A
”Da bi ne zadelo moje ljubezni!“ je reklo      natihoma      srce, ki se je bilo komaj umeknilo umazani kaplji  A
nikomur te ne bom izdala! Nagni se k meni pa      natihoma      povej, kako da je bilo. Reci, da si bil!“   A
bilo na dnu. Celó same nebeške zvezde so se      natihoma      vžigale v zeleni mlaki.Med zvezdami je gomazelo  A
život se je stresel, zaihtelo je pritajeno,      natihoma...     Malči je strmela v temo, ali trepalnice so legale  A
slišala ničesar... In stokalo je vso pot in jokalo      natihoma,      otroci, Bog se usmili.Zagrebli so jo in jokalo  A
roko in počasi, polagoma, oprezno, obzirno,      natihoma      je odgrinjala Jarebov prestrašeni obraz.   A
romarjev zaželjeni cilj. Prihajali so najprej      natihoma,      komaj so se pozdravljali, tiho so sedeli.Ena  A
spomin mislim, ki se oglasi v srcu, kakor da je      natihoma      Bog sam izpregovoril ... Nenadoma ugasne vse veselje  A
blizu se k meni skloni, Damjan, zato da ti bom      natihoma      povedala ...In komaj da boš slišal, Damjan, takoj  A
jokale, moški so se spogledavali; nekateri so      natihoma      kleli, drugi so modro prikimavali. Kaplan je  A
svojih umetnikov. Ti ljudje pravijo, da vedo      natihoma,      kako bi bilo treba in kam, toda -- ”narod neče  A
Našla je smer, poti ni našla. Upal sem      natihoma,      da pojde mimo, kakor pes mimo zajca, skritega  A
z obemi pestmi bi ji udaril v obraz ... Čisto      natihoma      so se odprle duri.Doktor Detal je vstopil v  A
zdelo, da gledajo nanjo skozi okna in se smejejo      natihoma.     Slišala je celo polglasno hihitanje in pospešila  A
spolzko. ”Nocoj ne, ne nocoj!“ je prosila Pavla      natihoma,      ali nikogar ni bilo, da bi ga prosila.Vse grdo  A
Vstal sem, stopil k durim ter jih odpahnil      natihoma.     Vse je bilo tiho in mirno; iz kota se je bleščalo  A
izbuljenimi očmi, kazala sta name in se razgovarjala      natihoma.     Tesno mi je bilo pri srcu, rad bi bil slišal  A
besede in čemu jih prodaja!“ Stožer se je smejal      natihoma,      tako iskreno, da se mu je tresel život.   A
neskončno oddaljeni, so polagoma izzveneli; pelo je      natihoma      še v sanjah -- nerazločen spomin na zdavnaj  A
slišal vse te besede, izgovorjene naglas in      natihoma,      sem prepričan bolj nego kdaj popred, da je eno  A
natič ... to je življenje ...“ Začel je prepevati      natihoma      po dolgočasni melodiji. ”Cunja - natič ...  A
“ Kačur je stopil v drugo izbo in je zaprl      natihoma      duri. ”Kdo je bil tukaj?“ je vprašal šepetaje  A
kazalec in da sem te pogledal! No, boš mislil      natihoma      in ne boš povedal, veliko je umetnikov na svetu  A
bi se bil v tistem hipu, brez ceremonij, kar      natihoma      potopil v brezdanjo noč, bi bilo dobro in prenašal  A
. / . / stran 16 . / Sestra Lina je bila      natihoma      smuknila iz izbe; jaz edini sem jo videl, kljub  A
in se je razjokala. Nato je odklenila duri      natihoma      in je pobegnila.-- ”Ali si se vrnila?“ jo je  A
neizmernega blaženstva, da se je Francka smejala      natihoma,      vsa drgetajoča v postelji, kakor v vročici,  A
ne bo tožil!“ so mu svetovali prijatelji, a      natihoma      so se nasmihali, ščuvali so ga celo naskrivoma  A
blizu!“ - ”Ljudje božji,“ je odgovarjala Francka      natihoma,      ”tri otroke imam doma, tri otroke, ki vam nikoli  A
stran 163 . / se me doteknili na rami in so me      natihoma      poklicali ... Pred dvema mesecema je bilo in mesec  A
luči. Morda se priplazijo kdaj, ob jasni noči,      natihoma      do ceste in se ozirajo doli; mesec sveti in  A
počasi. Nato je zaškripala tudi kljuka prav      natihoma.      ”Ali spiš, Metka?“  A
prijateljico, ona se je ozrla nanj in obadva sta se      natihoma      zasmejala.”Zdaj pa je vse pri kraju, ljubezen  A
duh je stal ob moji levi strani in je govoril      natihoma      ...Zdaj je pa vse dobro, Franc!  A
jo pritisnila nalahko. Zaškripalo je tako      natihoma,      da bi slišala komaj v mislih, in vendar se je  A
ljubezni in močnih rok. On pa je pod srcem vse      natihoma      zaslutil, da bi celo perče lastovičje bila skala  A
teža k tlom, na kolena ... Zelo počasi, zelo      natihoma      je stopil v izbo in se sklonil preko postelje  A
”Kaj milost, odpuščanje ... samo reci, prav      natihoma      ... da me poznaš ...“ Ona je molčala.   A
si je domov. ”Proklete ženske!“ je zaklel      natihoma.     ”Tako napravijo človeka bojazljivega!“   A
postelji, opiral sem glavo ob dlan in sem se smejal      natihoma.     Zmerom glasnejši in veselejši je bil moj smeh  A
Neznanec se je sklonil in je odgovoril tako      natihoma,      da ni razumela niti babica.Kaplan pa je privzdignil  A
v tla, ker me je bilo sram, in mu odgovorim      natihoma.     Takoj mi vrže desetico pred noge in se okrene  A
hodil, Marko? Kaj si počel?« se je poprašal      natihoma      in zakljuvalo mu je kesanje v srcu.   A
Krčmar je pomežiknil z očmi in je zažvižgal      natihoma.      »Kaj že, Marko?  A
je vina in belega kruha, Marko pa je pomôlil      natihoma      v zahvalo Bogu, ki skrbi za popotnike.   A
daleč se je udomil moj ujec!« je potožil Marko      natihoma,      ko je bil truden. »Rad si odpočije človek, rad  A
strah v naših srcih, da govorimo o nji samo      natihoma,      kakor o umirajočem človeku, ki sope težko v  A
gostje, celo učitelj Šviligoj je zavzdihnil      natihoma,      ko je izpraznil kozarec. To se je pripetilo  A
Le naprej!“ je zaklical. Prav počasi, prav      natihoma      so se odprle duri in na pragu se je prikažala  A
”Varuj se!“ - In čudil se je      natihoma,      zakaj so mu tako sovražni.Prav tako je bil oblečen  A
Neverno mu je pogledal Peter v obraz in se je      natihoma      nasmehnil. ”Saj ti nisi bil rojen na vozu  A
široko se je nasmehnil in duša se je izmuznila      natihoma      in ponevedoma, kakor tat iz kehe.Vedel sem,  A
zamigljalo spoznanje, so molčali osramočeni; in prav      natihoma,      prav naskrivoma je lezel v srce temen strah  A
ob meni, »v lepi pasti tičiva! Ko bi le mogel      natihoma      odriniti s tega kraja! Kar zemlja mi tli pod  A
Pa zanesi papista na ognjišče,l odgovori ji      natihoma      jezen, mče meniš, da je tvoja prava!Potem babnice  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA