nova beseda iz Slovenije
hočete tajiti, da je gospodična Emilija polagoma, | natihoma, | prijateljsko in prijazno izpodrinila prijateljico | A |
. / stran 127 . / Pogledam te in si mislim | natihoma, | v nespametnem upanju: morda boš tudi ti še ozdravel | A |
tebe, Francka... samo toliko, da lahko porečeš | natihoma: | ”Malo te imam rada, Franc!“... | A |
Zdaj je prijela za kljuko, zdaj odpira vrata | natihoma | ... natihoma ... MRVA: Ne kliči je meni ... k meni | A |
prijela za kljuko, zdaj odpira vrata natihoma ... | natihoma | ... MRVA: Ne kliči je meni ... k meni ne prihaja | A |
DACAR: Prav je storil. - | Natihoma, | gospod Konkordat: ali bo jéla kaj in pila kaj | A |
Kaka nesreča zame! In gospodič je prišel meni | natihoma | in brez slovesa deklico iz hiše jemat.Tu bi | A |
nad prostrano, drobne zvezdice migljajo in | natihoma | med sabo si o Bogu šepetajo. Tiha noč okoli | A |
Na jug zaveli so vetrovi; tam palmovi gozdovi | natihoma | šume, tam sladki rastejo rožiči in dateljni | A |
pa so prihajali in polnili prostorni prostor | natihoma, | neslišno, kakor da se vsi zbirajo pred zeleno | A |
Mimica in on steguje roke v prazno in kliče | natihoma | mamo.A niti ob Mimici je ni. | A |
s katero sem se tukaj, sredi pogubnih teras, | natihoma | povezal s terasami v bregu nad morjem; in bil | A |
grajska čast, mu je bil prinesel po večerji | natihoma | še vrč vina v spalnico. »Prijatelj, kakorkoli | A |
spi na kupu ječmena, da ga ščiti pred tatovi. | Natihoma | se priplazi Rut, odgrne prostor pri njegovih | A |
je na skrivaj zacvilila, marsikatera zavesa | natihoma | oživela, kadar si potoval skozi, oblast si imel | A |
prej pa si rožljala z listjem, rožljala tako | natihoma, | da nisem vedel, ali si ali nisi, in zdaj si | A |
breje Majole je v tem prišla v zastoj, ženske so | natihoma | pri sebi sklenile, da bodo vnovič poskusile | A |
‒ Malka, mati in otroka naj se kar hitro in | natihoma | preselijo v I. ‒ in Korčetu nič povedati! Korčela | A |
da se je naletelo toliko ljudstva v vojsko. | Natihoma | ga je zaskrbelo, ko bi se bil uračunal s svojim | A |
pismo ganilo, a tudi nenavadno razveselilo. | Natihoma | je pričel občudovati žilavega moža, ki si je | A |
njegova dva otroka, hčerka Greta in sinček Ulrik. | Natihoma | se je morda tudi bal, da bi se Urbančič v šoli | A |
nekaj časa vendarle kaj tesno pri srcu, se je | natihoma | muzal ter poslej nosil glavo še bolj zmagoslavno | A |
hribe hujšo kazen ko zapor v temnici. Čisto | natihoma, | brez vednosti staršev in šole, so pripravljali | A |
poleti na splošno užitnejši, zime se je Lovrek | natihoma | bal že zdaj, vendar je kljub temu bilo prijetno | A |
mu je večni dvom, znak starosti. Često se je | natihoma | jezil, ker je hotel verjeti v trajnost uspehov | A |
svojega rabeljskega posla, morda so se nemara | natihoma | bali molče trpečega, samo z zobmi škripajočega | A |
rdeč in zmeden še bolj stisne k svoji skali in | natihoma | preklinja okrutnega prijatelja. Iz smešnega | A |
tolike drznosti pa so dijaki in kmečki fantje | natihoma | postavili posebno stražo, ki je že ponoči obkolila | A |
pričeti pogovor. »Očka goduje, pa sem jo kar | natihoma | popihala domov.Jutri se vrnem. | A |
obrazom je izplačeval izračunane razlike in | natihoma | koval maščevanje.Naglas in potrto je prepričeval | A |
mestnih veljakih je Lovrek vse uredil čisto | natihoma. | Na vsem lepem se je nekega jutra na Glavnem trgu | A |
takratnega nemškega učitelja, slutil resnico in se je | natihoma | bal. »Dobro, morda se ti je takrat zares | A |
kramljala z njo. Naslajajoč se ob bratovi sreči, je | natihoma | pač mislila tudi na svojo bodočnost. | A |
je vse hudobije poln!“ In spet je pomislil | natihoma: | ”Kakor da bi mi odpiral usta ter mi kradel besede | A |
nikamor drugam!“ Hitel je dalje in se je smejal | natihoma, | kakor da se mu je bilo pripetilo nekaj zelo | A |
v postelji. Ponoči je vstal, oblekel se je | natihoma | in se je napotil. ”Kam, Martinec?“ je zaklical | A |
zelo se je utrudil, da se je vzdignil neko noč | natihoma, | oblekel se ter se splazil kakor tat po stopnicah | A |
kakor tisto noč, ko je vstal in se oblekel | natihoma | ter se splazil po stopnicah na ulico. ”Kaj | A |
zapisano!“ Peter je zavzdihnil; in le počasi, le | natihoma | in plaho so se vračale sanje ... Vzbudilo ga | A |
ves trepetal od sramu in bridkosti. Doma sem | natihoma | odprl duri in sem se ozrl po izbi. Na mizi ob | A |
Ne še ta mesec, ne v maju!“ Zasmejala se je | natihoma | in stresel se je ves život; zakašljala je in | A |
In, gospodična Judit, vendar sem upal, tako | natihoma! | ... In zdaj se predrznem, oprostite, gospodična | A |
odprle njegove oči, ozrle se k meni in zaprosile | natihoma: | ”Spoznaj! Odpusti!“ | A |
osel tudi visoke cilje, če se je pečal morda | natihoma | s politiko, z literaturo, umetnostjo, sploh | A |
izginila kakor ugasne sončni žarek na steni. Prav | natihoma, | prav boječe so se odprle duri.Prišla je mati | A |
”Da bi ne zadelo moje ljubezni!“ je reklo | natihoma | srce, ki se je bilo komaj umeknilo umazani kaplji | A |
nikomur te ne bom izdala! Nagni se k meni pa | natihoma | povej, kako da je bilo. Reci, da si bil!“ | A |
bilo na dnu. Celó same nebeške zvezde so se | natihoma | vžigale v zeleni mlaki.Med zvezdami je gomazelo | A |
život se je stresel, zaihtelo je pritajeno, | natihoma... | Malči je strmela v temo, ali trepalnice so legale | A |
slišala ničesar... In stokalo je vso pot in jokalo | natihoma, | otroci, Bog se usmili.Zagrebli so jo in jokalo | A |
roko in počasi, polagoma, oprezno, obzirno, | natihoma | je odgrinjala Jarebov prestrašeni obraz. | A |
romarjev zaželjeni cilj. Prihajali so najprej | natihoma, | komaj so se pozdravljali, tiho so sedeli.Ena | A |
spomin mislim, ki se oglasi v srcu, kakor da je | natihoma | Bog sam izpregovoril ... Nenadoma ugasne vse veselje | A |
blizu se k meni skloni, Damjan, zato da ti bom | natihoma | povedala ...In komaj da boš slišal, Damjan, takoj | A |
jokale, moški so se spogledavali; nekateri so | natihoma | kleli, drugi so modro prikimavali. Kaplan je | A |
svojih umetnikov. Ti ljudje pravijo, da vedo | natihoma, | kako bi bilo treba in kam, toda -- ”narod neče | A |
Našla je smer, poti ni našla. Upal sem | natihoma, | da pojde mimo, kakor pes mimo zajca, skritega | A |
z obemi pestmi bi ji udaril v obraz ... Čisto | natihoma | so se odprle duri.Doktor Detal je vstopil v | A |
zdelo, da gledajo nanjo skozi okna in se smejejo | natihoma. | Slišala je celo polglasno hihitanje in pospešila | A |
spolzko. ”Nocoj ne, ne nocoj!“ je prosila Pavla | natihoma, | ali nikogar ni bilo, da bi ga prosila.Vse grdo | A |
Vstal sem, stopil k durim ter jih odpahnil | natihoma. | Vse je bilo tiho in mirno; iz kota se je bleščalo | A |
izbuljenimi očmi, kazala sta name in se razgovarjala | natihoma. | Tesno mi je bilo pri srcu, rad bi bil slišal | A |
besede in čemu jih prodaja!“ Stožer se je smejal | natihoma, | tako iskreno, da se mu je tresel život. | A |
neskončno oddaljeni, so polagoma izzveneli; pelo je | natihoma | še v sanjah -- nerazločen spomin na zdavnaj | A |
slišal vse te besede, izgovorjene naglas in | natihoma, | sem prepričan bolj nego kdaj popred, da je eno | A |
natič ... to je življenje ...“ Začel je prepevati | natihoma | po dolgočasni melodiji. ”Cunja - natič ... | A |
“ Kačur je stopil v drugo izbo in je zaprl | natihoma | duri. ”Kdo je bil tukaj?“ je vprašal šepetaje | A |
kazalec in da sem te pogledal! No, boš mislil | natihoma | in ne boš povedal, veliko je umetnikov na svetu | A |
bi se bil v tistem hipu, brez ceremonij, kar | natihoma | potopil v brezdanjo noč, bi bilo dobro in prenašal | A |
. / . / stran 16 . / Sestra Lina je bila | natihoma | smuknila iz izbe; jaz edini sem jo videl, kljub | A |
in se je razjokala. Nato je odklenila duri | natihoma | in je pobegnila.-- ”Ali si se vrnila?“ jo je | A |
neizmernega blaženstva, da se je Francka smejala | natihoma, | vsa drgetajoča v postelji, kakor v vročici, | A |
ne bo tožil!“ so mu svetovali prijatelji, a | natihoma | so se nasmihali, ščuvali so ga celo naskrivoma | A |
blizu!“ - ”Ljudje božji,“ je odgovarjala Francka | natihoma, | ”tri otroke imam doma, tri otroke, ki vam nikoli | A |
stran 163 . / se me doteknili na rami in so me | natihoma | poklicali ... Pred dvema mesecema je bilo in mesec | A |
luči. Morda se priplazijo kdaj, ob jasni noči, | natihoma | do ceste in se ozirajo doli; mesec sveti in | A |
počasi. Nato je zaškripala tudi kljuka prav | natihoma. | ”Ali spiš, Metka?“ | A |
prijateljico, ona se je ozrla nanj in obadva sta se | natihoma | zasmejala.”Zdaj pa je vse pri kraju, ljubezen | A |
duh je stal ob moji levi strani in je govoril | natihoma | ...Zdaj je pa vse dobro, Franc! | A |
jo pritisnila nalahko. Zaškripalo je tako | natihoma, | da bi slišala komaj v mislih, in vendar se je | A |
ljubezni in močnih rok. On pa je pod srcem vse | natihoma | zaslutil, da bi celo perče lastovičje bila skala | A |
teža k tlom, na kolena ... Zelo počasi, zelo | natihoma | je stopil v izbo in se sklonil preko postelje | A |
”Kaj milost, odpuščanje ... samo reci, prav | natihoma | ... da me poznaš ...“ Ona je molčala. | A |
si je domov. ”Proklete ženske!“ je zaklel | natihoma. | ”Tako napravijo človeka bojazljivega!“ | A |
postelji, opiral sem glavo ob dlan in sem se smejal | natihoma. | Zmerom glasnejši in veselejši je bil moj smeh | A |
Neznanec se je sklonil in je odgovoril tako | natihoma, | da ni razumela niti babica.Kaplan pa je privzdignil | A |
v tla, ker me je bilo sram, in mu odgovorim | natihoma. | Takoj mi vrže desetico pred noge in se okrene | A |
hodil, Marko? Kaj si počel?« se je poprašal | natihoma | in zakljuvalo mu je kesanje v srcu. | A |
Krčmar je pomežiknil z očmi in je zažvižgal | natihoma. | »Kaj že, Marko? | A |
je vina in belega kruha, Marko pa je pomôlil | natihoma | v zahvalo Bogu, ki skrbi za popotnike. | A |
daleč se je udomil moj ujec!« je potožil Marko | natihoma, | ko je bil truden. »Rad si odpočije človek, rad | A |
strah v naših srcih, da govorimo o nji samo | natihoma, | kakor o umirajočem človeku, ki sope težko v | A |
gostje, celo učitelj Šviligoj je zavzdihnil | natihoma, | ko je izpraznil kozarec. To se je pripetilo | A |
Le naprej!“ je zaklical. Prav počasi, prav | natihoma | so se odprle duri in na pragu se je prikažala | A |
”Varuj se!“ - In čudil se je | natihoma, | zakaj so mu tako sovražni.Prav tako je bil oblečen | A |
Neverno mu je pogledal Peter v obraz in se je | natihoma | nasmehnil. ”Saj ti nisi bil rojen na vozu | A |
široko se je nasmehnil in duša se je izmuznila | natihoma | in ponevedoma, kakor tat iz kehe.Vedel sem, | A |
zamigljalo spoznanje, so molčali osramočeni; in prav | natihoma, | prav naskrivoma je lezel v srce temen strah | A |
ob meni, »v lepi pasti tičiva! Ko bi le mogel | natihoma | odriniti s tega kraja! Kar zemlja mi tli pod | A |
Pa zanesi papista na ognjišče,l odgovori ji | natihoma | jezen, mče meniš, da je tvoja prava!Potem babnice | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |