Lovrek je včasih podvomil, ali je ta prislovica res upravičena, zakaj upiral se mu je večni dvom, znak starosti. Često se je natihoma jezil, ker je hotel verjeti v trajnost uspehov, iz obeh pa črpati pobude za nova dejanja, vendar ga je letošnja, tako srečno pričeta zima opomnila, kako resnične so v življenjskem boju pridobljene izkušnje starejših. Spoznal je tudi, morda bolj podzavestno, da se prav s temi izkušnjami staramo: da nas sleherna potisne za korak bližje koncu.