”Tako se mi zdi, kakor da se je bilo nekaj zgenilo pod temle stolom ter me vščipnilo v bedro ... če ni bil tisti izkušnjavec, ki je vse hudobije poln!“
In spet je pomislil natihoma: ”Kakor da bi mi odpiral usta ter mi kradel besede z jezika ... saj to niso moje besede, tako so nespametne in nepotrebne!“
”Saj vidim, da ti je žal, Aleš!“ je rekla Hana usmiljeno.