mrzel (1.033)

ni tista otrplost iz veže ... tukaj si zmeraj	mrzel	in otrpel, ker je preveč kosti ...Ko sem bil	A
... ko bi bil topel in mehak, ne bi, ker si	mrzel	in otrpel, zdržiš, saj si most nad breznom	A
plesali, kakor govorite, bo najin ples jako	mrzel.	DOLINAR: Nisem najboljše volje, gospodična	A
ko da bi smrt zastrla dan življenja; trd in	mrzel,	močí oropan gíbke bo vsak ud.Tako podoba smrti	A
* . / . / stran 103 . / Večer jesenski. ‒	Mrzel	veter toži v skrivnostni govorici po vrteh,	A
hrastom listje, korak pa v njem šumi, studenec	mrzel	ves in tih in čist je, a k srcu polje kri!	A
mrak nam in zlost. . / . / stran 91 . / Oreh	Mrzel	zre, brez listja oreh v studene valove ‒ zrem	A
zelene nam vrbe 34 Zvečer 35 Otožnost 36 Od Save	mrzel	veter 37 Zopet, glej, stojim pod tabo 38 Dolga	A
zamera vrh zamere! . / . / stran 37 . / Od Save	mrzel	veter Od Save mrzel veter že zavel je, poslovil	A
stran 37 . / Od Save mrzel veter Od Save	mrzel	veter že zavel je, poslovil sem se in odšel	A
Pomlad hiti po poti proti reki. Mah je	mrzel.	Zrak redek.	A
Meni iz očesa grenka solza sili. Čez dobrave	mrzel,	mrzel dih zaveje: Spomenik grenak spomin - in	A
očesa grenka solza sili. Čez dobrave mrzel,	mrzel	dih zaveje: Spomenik grenak spomin - in grob	A
vasi. Po blatni cesti stopa mož počasi ledeno	mrzel	dež v obraz ga bije. In skoz zastrta okna nanj	A
Vida, zasenčene so ti oči.	Mrzel	je veter, odpri srce, da se razjoka. Senca oblakov	A
/ Zlata okna l Nad črnimi gozdovi ugaša	mrzel	dan. Sredi snežnega polja stojim...	A
Trezen človek stopa po polju, kakor jesen je	mrzel,	kakor jesen je žalosten. Vera v človečanstvo	A
Kako naj ti rečem, kam?	Mrzel	pepel leži nad sencami. Živci izmučeni od abstraktni	A
in somrak pal je čez vasico našo in zrak je	mrzel	od dežjà. Jesensko jutro To je zvon, glas njegov	A
. / stran 111 . / Tragedija na oceanu I	Mrzel,	mrzel je ocean, če ti je tesno, stopi vanj!	A
stran 111 . / Tragedija na oceanu I Mrzel,	mrzel	je ocean, če ti je tesno, stopi vanj! Dovolj	A
....................................... 205	Mrzel	veter tebe žene ...........................	A
planinci podnevi pa oral. . / . / stran 207 . /	Mrzel	veter tebe žene Mrzel veter tebe žene, drobna	A
. / stran 207 . / Mrzel veter tebe žene	Mrzel	veter tebe žene, drobna ptičica, od nas, ki	A
boš zapustila mene, oj, kak′ me srce boli!	Mrzel	veter tebe žene, pojdi, ker te veseli. Nad	A
Vabi Dolenj′c v gorke doline.	Mrzel	je led, pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam	A
Večkrat je škrtalo in hreščalo, da je mene oblival	mrzel	pot po hrbtu. Mož na mizi se ni ganil, časih	A
tistih, ki se niso vrnili . /\ .. stran 4 . \/	Mrzel	pepel leži nad sencami Srečko Kosovel	A
se ga mokra srajca dotika in da ga spreletava	mrzel	srh.André najbrž ni nič vedel za čudovita in	A
preobilen in sem sédel, medtem ko me je prešinil	mrzel	dih praznine.Bilo je, kakor da mi je nekaj srebrnega	A
razlago za to, kar je šlo mimo njihovih čel kakor	mrzel	val izpod peruti nočne ptice.Da, a šele ko sem	A
njeni skrbi lahko začel taliti v njem trd in	mrzel	odpor.A tisti trenutek se je takoj spet zbral	A
stisnil srce, tesnoba pa se je potem strdila v	mrzel	kamen, ki mu je obležal v drobu.Nemirno se je	A
je povedati, kako čudno mu je, kako mu leži	mrzel	kamen v drobu, pa se je premislil, ker je vedel	A
trobente mu je še ugašal v ušesih. Spreletel ga je	mrzel	srh in obstal je kakor v led vkovan ter čakal	A
votline in se ozrla po izbi. Njen pogled je bil	mrzel	in pronicljiv.Obstal je na stari stenski uri	A
bil pregrnjen z modrikastim nadihom in je bil	mrzel	in mrtev. Temnikarja je zazeblo, in	A
potegnil po čelu. Bilo je mokro in znoj je bil	mrzel.	Toda dihal je laže.	A
Spet si je obrisal čelo in znoj je bil še	mrzel.	Nato je sedel na kovček in se brez sleherne	A
med štirimi zakajenimi stenami hladen, skoraj	mrzel.	Vsi so na polju, na mizi drobtine od kosila,	A
primerilo. In na njegovem obrazu, ki ga je oblival	mrzel	znoj bolečine, je zaigrala rahla senca ponosa	A
Zmrzla zemlja jim je zvenela pod nogami in	mrzel	mesec jim je svetil z neba, zakaj zimsko nebo	A
oči in si položila roko na čelo. »Znoj je	mrzel.	Tako mora biti,« si je rekla in si otrla čelo	A
Sklonil se je in se umil. »Uh, kako si	mrzel!	« je rekel z užitkom.»Pa pravijo, da v zemlji	A
nihče! Polastil se ga je neizrečen strah,	mrzel	pot mu je oblil čelo.Roke je imel vse mokre	A
lahko potoval s kočijo. Adamu je stopil na čelo	mrzel	pot. Napudrana rit, je rekel.	A
mislite na telo, ne pa na Boga. Človek mora biti	mrzel,	leden, suh in lačen tako, da lakote ne čuti	A
molitev pomaga šele zjutraj, ko vstane čist in	mrzel	dan; vsi ti kmetje, ki so to noč pijančevali	A
ven po temnem hodniku. Pod bosimi nogami čutiš	mrzel	cement, skoz gole prsi in telo pa strujanje	A
samotnost, jeza, v telesu	mrzel	pot, težave s srcem, bolečine na levi strani	A
NOGRAFIJA? Sredi vročega popoldneva ga je oblil	mrzel	pot. »Kje je Gumbo?«	A
novoletni prazniki, čez pokrajino je potegnil	mrzel	zimski veter z dežjem in množica pred predorom	A
spoznana občutja v tem primeru niso več zadoščala.	Mrzel	kakor steklo je stal med njimi, ne da bi bil	A
in okna so se orosila. Dež je moral biti zelo	mrzel,	ker je bilo tudi v sobi hladneje, odkar se je	A
da imam čisto vlažne dlani in da me obliva	mrzel	pot.Tudi ona je stala tam, kot bi bila pribita	A
Ni zvenelo prepričljivo. Oblival ga je	mrzel	pot in čutil je, da se mu v glavi širi nekakšna	A
A tik preden so se odprla vrata, ga je polil	mrzel	pot.Kaj pa register?	A
vprašanje. Zato so mu rekli tudi Mrzli, ker je bil	mrzel	kakor kača.Ni se ga prijelo kakšno kačje ime	A
da sem se ga nekoliko ustrašil. Ni bil tako	mrzel	kot zmeraj, hrum velike bitke ga je le nekoliko	A
mrzlih rekah, zato je bil tudi riba, nevarno	mrzel.	V glavnem so se ga izogibali, a tudi on je bil	A
skoraj uro po uradnem vstajanju, ga je prebudil	mrzel	curek vode.Nejevoljno je odprl oči in morilsko	A
komarjev. Okoli druge ure zjutraj se je vlil	mrzel,	prav nič poletni dež, za nameček pa je prišel	A
mu po hrbtenici od trtice proti vratu potuje	mrzel	srh, ki mu je ježil dlačice, a se ni mogel niti	A
brez lestve, da torej ubežnik tu ne more biti.	Mrzel	pot je oblival Jurija, ko je slišal, da nekdo	A
A od druge strani mu doni zopet »Stoj!« in	mrzel	pot mu oblije čelo; ves je zmoten in brez zavesti	A
je bil sila slab. Neprijeten dan je bil, in	mrzel	veter je vlekel, a kljub vsemu odsvetavanju	A
Tako sta prilezla na vrh. Gori je vlekel	mrzel	veter, in Mana je zavijala očeta, ki je bil	A
si tiščal trebuh. Ves bled je lovil sapo, in	mrzel	pot mu je stopil na obraz. Oprijel se je voza	A
se je žalostil Ivan gredoč, »da si ti tako	mrzel,	tako brezbrižen. Seveda, frivolnost in cinizem	A
Načelnik je držal krčevito Ponižnovo roko;	mrzel	pot mu je stal na obrazu in brezkončna se mu	A
konca in kraja v velikem loku v globoko grapo.	Mrzel	pot je oblil Ivana po obrazu, in srce mu je	A
samo začetek težak; kdor zdrži, ta zmaga.	Mrzel	jesenski dež je pregnal zadnje tujce, še preden	A
Avguštin je pri teh besedah obledel kakor stena in	mrzel	pot mu je stopil na čelo. »Zapreti!	A
zgrudi na tla. Precej časa je ležala na grobih,	mrzel	veter jo spet vzdrami iz omedlevice, groza jo	A
/ . / stran 14 . / Slinar vleče sapo nase,	mrzel	pot mu stopa po čelu, z negibnim očesom gleda	A
se je obrnila potem k Štefanu, ‒ drugače bo	mrzel.	Štefan je ubogal.	A
Vreme je bilo grdo.	Mrzel	veter je bril in deževalo je.Ves prezebel in	A
brez rok in nog ali s prestreljenimi prsmi.	Mrzel	pot je oblil fante ob pogledu na to strahoto	A
plašč. Nastopila je zima in dan na dan je bril	mrzel	sever.Staro in mlado se je držalo zapečka.	A
gozdu in je bilo tako divje, da je oblil moštvo	mrzel	pot. ‒Ojoj! ‒ je vzdihnil ta ali oni prevzet	A
zastokal neki polkovnik. Častnike je oblil	mrzel	znoj.V srca se jim je zajedel smrtni strah.	A
zavedali, da prelivajo bratsko kri. Štefanu je	mrzel	pot kapljal s čela.Strah ga je popolnoma prevzel	A
duhu in bil je srečen. A kmalu ga je oblil	mrzel	pot.Minka je izginila, iz zemlje pa je vstajala	A
a takrat Helene že ni bilo več med njimi.	Mrzel	poliv mu je poprhal telo, mu presekal tok spominov	A
macesnova vrata, ki so se počasi vdajala, zadihal	mrzel	zrak lope in pozvonil, postal je zavodar, dobil	A
razočaranja ga je prevzel. Kakor bi ga bil zagnal	mrzel	veter, tako hitro je stopil od okna; tako neprijetno	A
moral sezuti čevelj in si obvezati krog členka	mrzel	obkladek. »Ali so bile podgane tako debele,	A
jezik, jo potipa za žilo, potem poreče: ‚Vzemite	mrzel	obkladek, gospa!’ ‒a ona nato: ‚Mrzlega ne prenesem	A
čakajo v hiši in tvoj oče. Mene je obšla groza ...	mrzel	pot me je oblil ... moj oče so že umrli ... šest	A
Četrti dan se je razvedrilo, sneg ni več padal.	Mrzel	severni veter je bril okoli voglov in pometal	A
razodela izpod rok mladega mojstra. Ta pa je potil	mrzel	pot, železo se mu ni maralo vreči ne po vilah	A
bledega kakor stena; kakor meh so mu šla pljuča in	mrzel	pot mu je stal na čelu. Ženski sta ga držali	A
upal ganiti, zadrževal je sapo, zalival ga je	mrzel	pot ‒ o, da bi bil že skoraj dan in on zunaj	A
kakor da so ga peti dan potegnili iz vode, in	mrzel	pot mu je drsel nizdol po licu.Gledal je plašno	A
mokro čelo, je že začutil, kako se je priplazil	mrzel	veter po goličavi. Všeč mu je bil tak hlad.	A
ujela med skalama in ga pokrila z vejevjem.	Mrzel	pot je oblil Jošta.Za hip je kar onemel.	A
trgu, pa ni bil strasten igralec, bil je samo	mrzel	računar.In sedaj na siva leta se mu zapletejo	A
»Punca, trubaduriš!«	Mrzel	veter je zavel okrog vogala, da se je zavila	A
krog pasu in jo pritisnil k sebi. »Kako si	mrzel,	« se mu je odmikala vpričo staršev Lucija, ki	A
rokavce hlad snega z Gašperjevega suknjiča. »	Mrzel	je sneg, jaz pa kot žerjavica!« »Pustimo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani