mrzel (101-200)

na pladnju, žene se, da ga kar naprej obliva	mrzel	pot, ker ni nikoli spočit, pa jim še ni dosti	A
Ali si znorel?« Njegov glas je	mrzel	in porogljiv in Lovrek začuti ob pogledu nanj	A
Zdaj je rešen! Konzerve, kruh, sir in	mrzel	čaj, vse, s čimer so se bili oskrbeli, če bi	A
sanjajoči, napol že bdeči, da je bil zapihal	mrzel	vzduh preko izbe. ”Prišel je nekdó, vsaj	A
je zaprosila in zavzdihnila, jo je spreletel	mrzel	strah po životu.Zazdelo se ji je, da se je postelja	A
uprl ob kolena, glava mu je klonila globoko in	mrzel	pot mu je prilil na čelo.Lačen je bil.	A
”Damijan ... domú!“	Mrzel	nočni zrak nama je zapihal v lica, ko sva stopila	A
petsto, temveč komaj za tristo goldinarjev.	Mrzel	pot jo oblije ... Meri še enkrat, vse od kraja	A
nikjer ni ne knjig, ne računov, ne pobotnic.	Mrzel	pot mu stopi na čelo.Rajnik pa sloni na pragu	A
bila nenadoma pretesna ta črna obleka, trd in	mrzel	je bil na ustnicah ta bolni nasmeh ... Sedela	A
tisti večer; že so bile ulice tišje, pršil je	mrzel,	droben dež, s snegom pomešan.Na Miklavževem	A
prišla si prepozno; čaja ni več, ostanek je	mrzel	...“ Prijela je za roč, da bi točila; roka	A
prsi, in začutil je na obrazu, na vsem telesu	mrzel	pot.Toda že se je premikalo, že se je vzdigalo	A
je k njemu in ga je pobožala po obrazu. »Ves	mrzel	si in poten.« »Strah me je.«	A
svoji strahoti. Bila je žalostna nedelja,	mrzel	in meglen dan je bil zunaj, prišlo je malo ljudi	A
naletaval sneg, tako . / . / stran 51 . / droban in	mrzel,	da jo je zbadal v lice, v roke kakor z iglami	A
upanje... »Tončka!« je zaklicala sestra Cecilija;	mrzel	je bil njen glas in slovesen, Tončka se ga je	A
prosili, govorili jecljaje, njegov glas pa je bil	mrzel	in trd.Ali pripetilo se je tudi, da je bil prijazen	A
nenadoma v sanjah; in moje srce postane nemirno in	mrzel	pot mi pride na čelo... Bilo je že pozno in	A
. / stran 26 . / in prvikrat me je ovladal	mrzel	strah pred njo.In poslednjikrat.	A
sem, da je pogled njegovih sivih oči trd in	mrzel,	kakor prejšnja leta ni bil.Še bolj zoprno pa	A
Vsa dolina šentflorjanska je bila v senci in	mrzel	veter je zapihal ...“ ”Znamenja so!“ se je	A
sem -- ali čemu bi ne bil pijan? Če bi zdajle	mrzel	in trezen ležal v pusti izbi, bi ne bilo spanja	A
beraška malha. Streznil se je, kakor da se mu je	mrzel	curek izlil za vrat. ”Kam je šlo?	A
dnevoma, v petek, je naletaval sneg in je pihal	mrzel	veter; nenadoma pa je prišel vihar in ko je	A
”Tukaj je bilo!“	Mrzel	stud me je spreletel po hrbtu in kakor resnična	A
tako močno, da je pršilo iz nje kakor droben,	mrzel	dež, ki je skozi kožo in mesó škropil v srce	A
hladnega in neprijaznega je bilo med njima.	Mrzel	je bil že večer, nebo je bilo svetleje, vse	A
Usmili se sebe, ne mene!“ Vzkliknila je in	mrzel,	silen strah je bil v njenem glasu ... Zazeblo	A
ne kapljo, poln korec; nagnil bi in izpil;	mrzel	korec, kapalo bi prijetno od njega, razlivalo	A
obrazu in po vsem telesu, je bil hipoma čisto	mrzel.	Prijel je križ in vzdignil ga je visoko; nekoliko	A
je bilo vedro, cesta je bila suha, vlažen in	mrzel	je bil vzduh. ”Koristno je bilo, da sem oblekel	A
regovoriva pametno besedo. Mračilo se je in pršil je	mrzel	dež; on je stopal ob moji desni molče in zelo	A
belejši in svetlejši je bil v mraku njen obraz;	mrzel	in miren, iz kamna izklesan. ”Na svidenje	A
zavijal se je še globlje v suknjo, v ovratnik.	Mrzel	zimski veter je vzdigal na ulicah zrahljani	A
zgodaj popoldne, sneg je naletaval, droban in	mrzel,	zmerom gosteje iz nizkega neba in se je vzdigal	A
čelo je bilo potno in tudi na rokah je bil	mrzel	pot. ”Zaspal je!“	A
mbrandtovo Saskijo, kdo tretji morda v Monno Liso ...“	Mrzel	curek se mi je prelil po hrbtu. ”Koprnel	A
komolcem in kolenom. Stal sem na pragu tako trd,	mrzel	in mrtev, kakor da je bila v tistem hipu izpuhtela	A
”Beži!“ V trenotku sem stal	mrzel	in trepetajoč sredi izbe.Nekdo je hodil s težkimi	A
bil v obraz. . / . / stran 19 . / Pust in	mrzel	je bil gozd naokoli, od sivega neba je pršil	A
pokusil, že sem položil na mizo leseno žlico,	mrzel	pot me je oblil curkoma po vsem životu.	A
globoko in počasi od ust do ust. Spreletel me je	mrzel	strah, udarilo me je trdo na srce, da sem neveren	A
ga narahlo pobožal po licih, sem videl, da je	mrzel	in trd: ”Mrtev je!“Sklonil sem se, pogledal	A
mu padale iz rok in kolena so se mu šibila.	Mrzel	pot mu je lezel po čelu in drobne kaplje so	A
iz mesta, toda zapodili so me nazaj. Siv in	mrzel	jesenski dan je bil, dež je lil v ravnih, tenkih	A
potegnili iz vode; ampak takrat je bil njen obraz	mrzel	in oči, ki so bile odprte, so bile čisto bele	A
odklenil duri, mi je tekel po obrazu in po telesu	mrzel	pot in sedel sem k tvoji postelji, ob vzglavje	A
njegovem izsušenem, izjedenem obrazu je bil	mrzel,	dolgočasen mir.Mir je bil tudi na njenih nežnih	A
jutru, ko so oblaki prepregli nebo in je zapihal	mrzel	veter, so vzdignile štiri roke tisto drobno	A
si nisem upal dalje, ker me je bil spreletel	mrzel	strah.Samo še sto korakov je bilo do veže in	A
stran 31 . / dol in njen obraz je bil miren in	mrzel	in oči so gledale strogo in lokavo kakor zmerom	A
je stopila na prag. Ko ji je zapihal v lice	mrzel	zrak, je omahnila in zgrudila bi se bila, da	A
bila težka, po razbeljenem čelu mu je tekel	mrzel	pot. Pil je naglo, kozarec za kozarcem, in misli	A
ki je škropil v dolgih tenkih curkih, je bil	mrzel	kakor snežnica; če je ponehalo za uro, je zapihal	A
Nenadoma se je zdrznila; ranil jo je bil v lice	mrzel	pogled. ”Amen.	A
Tako mlad je še bil, pa je ležal tam bled in	mrzel,	lepe črne oči so bile zatisnjene, lepe rdeče	A
bila koščena ledena roka udarila na lice, tako	mrzel	in hudoben je bil njen glas.Bližala se je tudi	A
glavi. Še bolj bled je bil njen obraz, trd in	mrzel,	kakor iz voska. ”Prokleta!“ je zamrmral stric	A
čutil, kako se trese roka v njegovi in kako	mrzel	je goli vrat. ”Nič ne trepeči, sirota, nič	A
zavedel, opotekel se je, začutil je na čelu	mrzel	pot. Otrok se je bil napol vzdramil, ozrl	A
Župan pa je molčal in hitel navzdol. V	Mrzel	veter je pihal od severa in topoli so šumeli	A
prišel vasovat k staremu Majniku, ki je pust in	mrzel	kakor kraška zemlja?No, in zato je kakor kraška	A
zoprnega občutka, ki ga je bil spreletel kakor	mrzel	drget, se je vzdignila nenadoma jata črnih netopirjev	A
ki uničuje telo in leži na srcu kakor težak,	mrzel	kamen, katerega ni več mogoče odstraniti.	A
prej je visoko štrlel raztrgani čevelj. ”Ves	mrzel	je in moker!“ Hlapec se, je stresel in je	A
razločil župnik votline oči in ust. Čuden,	mrzel	mir mu je legel na srce; vrnil se je v sobo	A
in je niso našle; skozi odprte duri je pihal	mrzel	veter.Ali paša se je hotel vzdigniti in ni mogel	A
Odpahnil je duri z nogo in je stopil v noč,	mrzel	veter mu je pljusknil v obraz. »Ostani	A
I Nehalo je deževati, in zapihal je	mrzel	veter.Na zahodu je obrobila oblake rdeča svetloba	A
lica me je zeblo in na čelu se mi je nabiral	mrzel	pot. Prinesla si mi čaja; pil sem tako nerodno	A
pomešanih s snegom; a zdaj se je zjasnilo in	mrzel	veter je pihal od severa. Vse mesto je bilo	A
spominjaš?“ In kruh je kamen, vino je grenak žolč,	mrzel	in grešen je ljubice objem.Kadar pride, vzame	A
domislil vsega, kar se je godilo, in velik,	mrzel	strah me je izpreletel. ”Nekam zdaj treba	A
Dacarja je streslo, kakor da se mu je izlil	mrzel	curek na hrbet. ”Kako ... sin?“	A
okna. Zunaj je pršil jesenski dež, tih in	mrzel,	blato na cesti je segalo do gležnjev.V izbi	A
spominjal, da se mu je bil v tistem hipu razlil	mrzel	pot po vsem životu, in da so se mu kolena tresla	A
je vzkliknil Gorjanec skoro užaljen. ”Mrtev,	mrzel	in trd!Jaz ne pojdem!	A
”Hude sanje so bile!“ je zašepetala mati in	mrzel	pot se ji je izlil v curku na čelo in senca	A
peš tri ure in dalj. Spočetka je rosil redek,	mrzel	dež, kmalu je začel naletavati sneg, najprej	A
Za hip samo in zelo nejasno ga je obšel časih	mrzel	čut, kot da čaka tam v daljavi, bogve kje, nekaj	A
obraz je bil miren, neizpremenjen, toda že	mrzel	in trd.Sedela je mrtva pet ur.	A
se je prikazal mesec nad črnim poljem, ves še	mrzel	in brez žarkov; vzdigal se je hitro in zvezde	A
hrbtu ga je izpreletelo in čelo mu je orosil	mrzel	pot. ”Ni varno tukaj.	A
deželi!“ Ob tej besedi se je razlil Pavletu	mrzel	pot po čelu in po licih. ”Kako se je to zgodilo	A
razjokati nisem mogel; iznad čela mi je udaril	mrzel	pot in zahladilo mi je v lica. V drevoredu	A
... Greh so take misli ...“ Prej bled in	mrzel,	mu je gorel zdaj obraz in kakor skozi meglo	A
sta se z osuplimi očmi, obema se je prikazal	mrzel	pot na čelu.Tako sta si strmela iz obličja v	A
pritiska, notranja tišči, da ji kaplja s čela	mrzel	znoj.S stolpov pa udrihajo topničarji udar na	A
kmečkega dvorca na Peči. Večer je bil zgoden in	mrzel,	sive megle so se pasle po dolinah in se oprijemale	A
je umrl?« je vprašal vikar. »Morda še ni ves	mrzel,	« je odvrnil ovčar.»Pa za kugo ni umrl.	A
prvega topel in prijazen, plamen drugega pa	mrzel	in pogubljajoč.Še večkrat sta se prelila drug	A
premočno teklo po hrbtu, povrhu pa je pihal	mrzel	veter s severa.« »No, no, že prav...«	A
Pri hoji v hribih pa si enkrat vroč, enkrat	mrzel,	povrhu pa si ves čas aktiven s celim telesom	A
tiste, ki so ostali na planini, lizal presneto	mrzel	jezik gorskega jelena!« se je pesniško izražal	A
že obila vina, a rečem vam, da se mi kri kot	mrzel	led vlači po žilah in da mi je časih pri srcu	A
Ali zemlja naša bila bi dolgočasen, teman in	mrzel	grob, da ni na nji krasne ženske.Zatorej je	A
gleda!« vzdihne starka. Bilo je je strah in	mrzel	pot ji oblije čelo.Nekaj časa se bolnik ni ganil	A
očesom kontese Line. Tudi njen pogled je bil	mrzel,	kakor bi me videla danes prvič v svojem življenju	A
Svrčušah, ker svrči sredi nje iz zemlje močan in	mrzel	studenec, ki okrepčuje utrujenega in izdelanega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani