Radost šla je, a prišla žalost in vse njene hčere; trpkost, zlost et cetera, pa ‒ zamera vrh zamere!
Od Save mrzel veter Od Save mrzel veter že zavel je, poslovil sem se in odšel, predobro v duši mi bilo je mladi, da še ostal bi in sedel. Izmučilo si me, oholo dekle, in več ko prej ni moj obraz ‒ le zbudil ponos v njem se, orel stari, in sram me je za prošli čas ...