Naravnost teče k prepadu, da bi splezal po stopnicah doli, koder bi ne mogli za njim. A od druge strani mu doni zopet »Stoj!« in mrzel pot mu oblije čelo; ves je zmoten in brez zavesti se obrne od pečine, ki bi ga nemara rešila, in hiti proti Šimenu po poti, ki ga ne more skrivati. Puška poči, in Juri se prekucne na tla blizu vodnjaka, in zemlja zardi pod njegovim truplom.