maša (2.692)

Lepo, prečastiti, lepo. Užejala me je ta	maša	... in ljubezen mojih podložnikov.) Seebach	A
SEEBACH: Ali gospod Primož veruje, da je	maša,	ki so jo doslej opravljali vcerkvi, žrtvovanje	A
odobravanje med evangelisti. TRUBAR: ...	Maša	tudi ni nikakršno žrtvovanje za žive in mrtve	A
ljubezen in vse in vse ti je - kakor vélika	maša	in povzdigovanje!Ampak glej, jaz ti ne očitam	A
pojdi in prinesi vina na mizo; mislim, da bo	maša	skoro pri kraju.Pomakni prej te dve mizi skupaj	A
zmaj bo na svetlo hrumél; Pomágala več ne bo	maša,	Ne prôšnja, molitev ne naša.« »Na nas ne ‒ na	A
Namenil sem se v trg pogledat, kjer velika bo	maša	zdaj. A glejte, nimam, nimam rože, da za klobuk	A
hitro pobrisali skozi zakristijo, zakaj slovesna	maša	se je pravkar začela.Tantadruj bi rad šel v	A
zgodilo se je na samo semanjo nedeljo. Velika	maša	je končana.Stare, skrižane orgle so se izsople	A
bo pogreb naslednje jutro z mašo. Sicer je	maša	naročena za rajnkega Pologarja, toda mrlič ne	A
bodo, slavnosten sprejem gostov, slavnostna	maša	z oratorijem Nisi Dominus, vojaška parada, že	A
jih bodo sprejeli, razkazali jim bodo naselje,	maša	bo slovesna, pesmi bodo prelepe, a vsi bodo	A
vaseh in mestih. Pred kakšno uro se je končala	maša	za dolgo življenje avstrijskega cesarstva in	A
robu postelje, blizu, a vseeno daleč, je sedela	Maša.	Nasmehnila se je, nič ni rekla, a sem vseeno	A
dolbenje in prasketanje ni nikoli povsem ponehalo.	Maša,	sem rekel, ščurka imate, martinčka, kuščarja	A
imate, martinčka, kuščarja v steni, slišim ga.	Maša	je smehljaje se odkimala.Ni kuščar, je rekla	A
pristajala, mrmranje čakajočih ljudi na pomolu.	Maša	se mi je nasmehnila, čutil sem vonljivo toploto	A
pomislil, ladja odpluje šele čez štirinajst dni,	Maša	je topla od spanja, v steni dolbe kuščar, vendar	A
steni dolbe kuščar, vendar tiho, zelo tiho.	Maša,	sem rekel, dobro mi je, sem rekel, ne da bi	A
je, sem rekel, ne da bi to v resnici rekel,	Maša,	ostal bom tukaj. Potem se je naenkrat tisto	A
soba pregrajena z deko, v njej sta stanovali	Maša	in Katarina, njena mama, ki je kakor kuščar	A
prenesem, drgnjenja. Mama, nehaj, je zaklicala	Maša	po rusko.Mama ni nehala, a tudi ko bi nehala	A
ulice so ostro vreščali, skočil sem na noge,	Maša	je nekaj vpila, mama je nehala, ampak je bilo	A
je bil miren azil, tam sta bili Katarina in	Maša.	Onidve nista nikogar ničesar učili, kakor me	A
je bilo v Odesi, slabo je bilo samo, ker je	Maša	včasih malo trpela.Spominjala se je vseh moških	A
naju je Katarina slikala, črne lase je imela,	Maša,	zavita je bila v belo rjuho, zlat obesek, križec	A
stran 65 . / Bili sta z menoj, dokler ni	Maša	nenadoma dobila potez Leončinega obraza.Na koncu	A
doumel, kako je bila pravzaprav samo ena: Leonca.	Maša	in Katarina iz Odese in vse druge niso nič,	A
blagega. Zdaj je zame takšna Visoka peč Odesa,	Maša	in Katarina, njuna soba, redki mirni trenutki	A
zakaj ni sedela ali ležala na postelji kakor	Maša?	Kaj pa tista bela breza, sem rekel, tisto je	A
Kuhajo in kar živijo, nič se ne brigajo.	Maša	in Katarina, je rekla.To je žalostno, je rekla	A
ne nehaš, sem rekel. Ljubiš jo, je rekla,	Maša	ji je ime.Govoril si o njej.	A
Kdo je Katarina? Katarina Velika in njena hči	Maša	sta dve ženski iz Odese, ki sta revni in dobri	A
Znorela je, ko je našla fotografijo iz Odese:	Maša	me je objemala čez rame, smejala se je v kamero	A
je slikala. Jaz sem bil v pomečkani majici,	Maša	je bila zagrnjena v rjuho, okrog vratu ji je	A
proti Karantenskemu pomolu, kjer je čakala	Maša,	ki je bila Leonca. Leonca je sedela ob oknu	A
imela svileno ruto, majnice so rasle na vrtu.	Maša	je sedela na robu postelje in mislila na vse	A
čakajočih ljudi na Karantenskem pomolu. Leonca bo	Maša	in Maša bo Leonca, ena oseba, čutil bom vonljivo	A
ljudi na Karantenskem pomolu. Leonca bo Maša in	Maša	bo Leonca, ena oseba, čutil bom vonljivo toploto	A
zelena Sava. V nedeljo po Binkoštih se bere	maša	pri Sv. Florijanu, ki je najbolj oddaljena podružnica	A
več stal med znano mladino v domači cerkvi.	Maša	je minila, in dan se je naredil.Možje so stopili	A
pripovedoval, kakšna je bila pridiga in kako slovesna	maša.	»Tole mora iti še danes v zrak!« je dejal in	A
sklepov in stikov, in če bi bila v cerkvi nova	maša.	Župnik se je obotavljal.	A
vasi. Predno je prišel mali Šmarijin ali mala	maša,	nosil je Miško v sebi že pet modrasjih src in	A
dolgočasnosti, je bila njegova ljubezen deveta	maša	in deseta briga, in če je že presegala zmogljivost	A
velika demonstracija žalosti, molka in reda,	maša	zadušnica z leviti, petje zavodskega zbora,	A
je tekla, ko smo šli spat. Drugi dan je bila	maša	na Záplazu.Ta romarska sloveča kapelica stoji	A
pol. Vozu pravijo »karoca«, četrtinki »kvart«,	maša	pa traja dve uri in pol. Tudi mesto Krk da so	A
šolskega leta je bila običajna sklepna šolska	maša,	nato so otroci v razredih prejeli spričevala	A
manjka: enkrat na leto se bere v njej sveta	maša,	in takrat je za Hojanovino velik praznik.Prostorna	A
puščobna kakor nikoli se mu je zdela deseta	maša.	Na župnika se še ozreti ni maral, bolj zoprn	A
godrnjal Aleš. ”Na tako sorto še ob eni ne bo	maša	pri kraju; in če pridigati več ne more, naj	A
bledikastim paglavcem!“ Tako je minila deseta	maša	v jezi in hudih mislih.Krščanski človek, utrjen	A
sušila, zrak je bil miren in topel. - Zdaj je	maša	pač že pri kraju! - je mislil in je šel počasi	A
vmes. Vse ceste so polne ljudi, vsak dan velika	maša	in procesija. Duhovnikov je toliko, da bi držal	A
človek, da je kakor cerkev, kadar je zgodnja	maša.	V resnici pa je pusto in prašno in ljudje so	A
pogledava čez deset let iz obraza v obraz: o Mara,	Maša,	Maruša, kaj si ti to?Kaj so to tvoje svetle	A
njegovega stanu enotne in nerazdeljive: urad, velika	maša,	procesija in molitev.Ko je odmolil, je zaklel	A
nedeljo je bila darovana v stolni cerkvi velika	maša;	toda zvonovi niso zvonili in orgle niso pele	A
je pač nenavadna pot, kakor je nenavadna pot	maša	in spoved; treba je nedeljske rute in nedeljskih	A
Jokec. Nato pa je pomislil: ”Saj to ni velika	maša!	Drugače bo takrat, ko bodo hodili vsi trije	A
pozvonil in je stopil župnik pred oltar. Tudi	maša	se je zdela Kačurju zelo čudna in vendar je	A
slovesnosti so nam bili štruklji in češnje; vse drugo,	maša,	petje in pusti govori, nam je bilo le v nadlego	A
življenje, romarska Gora in svetlo sonce in velika	maša	... Odprla je oči, zravnala se zaspano, ali	A
se je upal ozreti. Ob sedmih je bila velika	maša,	potem so šli v šolo in nato so se vrnili k cerkvi	A
stran in na ono, kakor da bi bila šele pravkar	maša	minila.Hodili so hitro, tako da Metka ni mogla	A
fantovskih dejanjih. Takrat je oltar zagrnjen,	maša	je pri kraju in prične se gromka veselica.	A
/ . / stran 105 . / Tisto jutro je minila	maša	čudo hitro; neprestano so se pokriževale ženske	A
vsa dolga procesija napotila proti cerkvi.	Maša	ni bila ne predolga, ne prekratka, temveč natanko	A
je vse. Ob nedeljah na priliko se ne prične	maša	nikdar ob šestih, temveč šele ob polu sedmih	A
VÉLIKA	MAŠA	Željan tolažbe in posvečenja sem stopil	A
”Tedeum!“ Minila je na vekomaj črna	maša	trpljenja, sramote in groze, zazvonilo je k	A
VÉLIKA	MAŠA	Stopil sem v farno cerkev, ko je bila še	A
Dušilo jo je, tiščalo pri srcu. Ko se je začela	maša	in so zapele pevke nune - sama že davno ni več	A
ušesom Marjanica, ali da vsaj nekaj odgovori: »	Maša	ti pa ne diši, ne!Kako bo to srečno, če pa ne	A
molitvijo jo bom zadržal, dokler ne zakličem: Pojdi,	maša	je končana!« Grobar se je dvignil in duhovnik	A
nedeljo je prišel shod na Gori. Zjutraj je bila	maša	in ob desetih tudi.Kdor je bil zjutraj v cerkvi	A
čez noč v njo, a sedaj se daruje v njej sveta	maša!	Streha na njej pa je že tudi raztrgana!«	A
tiste maše gotovo ni zamudil. Dolga je škofova	maša,	in če človeka v noge zebe, grozno dolga!Gospodu	A
obiska. Došlo mi je prijazno pismo, da se je	maša	že oznanila po vaseh in da se bode služila ta	A
starega pokolenja. Potem se je pričela sveta	maša.	Njemu v spomin, ki je bil tako dober in tudi	A
silno pobožna; skoraj vsak dan se je služila	maša	v cerkvici nad Strugo; ubogim pa je delila miloščino	A
zapuščeno vasjo. Tisto jutro se je stregla sveta	maša	pri Materi božji na Gori v poljanski podružnici	A
pravi nato dekla, mmeni pa je malone bolj všeč	maša	v cerkvi na Trati nego te naše propovedi vrhu	A
god svetih apostolov Petra in Pavla in vélika	maša	se je pela v cerkvi na Trati.Nisem ga še pozabil	A
Trati, . / . / stran 86 . / kadar je vélika	maša	o božiču ali o veliki noči.Ženska je vrag in	A
prikimal in ga pogledal z dolgim pogledom. »	Maša	naj se opravlja vsako leto po trideset dni zaporedoma	A
opat upiral. »Prav to je: svet naj vé, da se	maša	bere za Turjačane!« Opat je odmajeval z glavo	A
Zato pa se bo vsako leto zanj brala spominska	maša,	vendar ne tako, kakor je želel ondan.« »Tudi	A
zabučale kakor vihar po tihem mraku, slovesna	maša	se je začela ‒ groza, ki je je cerkev do zdaj	A
samevala, zgolj postovke so jo obletovale, a	maša	se je v njej brala le o svetem Mihaelu. »Glej	A
Tisto nedeljo potlej je bila v Stični nova	maša	Radohovega sina.Prišli so vsi Trlepovi, vsi	A
od obilih loncev. Vsako leto se je tu enkrat	maša	brala; poleti je opoldne angelsko češčenje zvonil	A
»zakaj je bil pa tak lep pogreb? Pogreb in	maša	denar velja.« »To je vse plačal mladi Dražar	A
tako da mi je bil že prav siten in nadležen. Ko	maša	mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je zopet	A
ki peljejo od cerkve na Rodinah. Minila je	maša.	Hrašani so odhajali mimo hriba čez veliko cesto	A
je bilo malo med njimi, ki so ga poznali.	Maša	in poroka je bila končana. Svatje se napotijo	A
nazaj. Ministrant požvenketa, orgle zapojo,	maša	se ima začeti, neveste ni, žen ni!	A
in blizu, nekateri to in ono pristavljaje.	Maša	se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi	A
beseda) I V NEDELJO PO DESETI MAŠI Deseta	maša	v župni cerkvi v Beli vasi je minila.Še buči	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani