lisjak (1.090)

za njim Janko. MAREK: Še nisi pozabil,	lisjak	stari. Objameta se.	A
pravega človeka, o, ja te poznam. Potuhnil si se,	lisjak	stari, čakaš na pravi trenutek, a Savel? SAVEL	A
njegovo vnukinjo. DOBRIN To je Koren, stari	lisjak.	Ampak kar sem rekel, sem rekel; vi niste meni	A
in kar je še zemlje zraven ... Jasno, stari	lisjak	je takoj pogruntal, da Jakob ne bo izpustil	A
proti obednici GRUDEN Grudnovki: To ti je	lisjak	...Jaz sem vedel že takoj ... že davno sem vedel	A
bili in mrtvi so vsi naši, ubiti zahrbtno.	Lisjak	nas je zvabil v svoje ležišče na gostije, a	A
enkrat prav lepa hvala, gospod arhitekt.« Ti	lisjak,	ti, si je mislil, ko je šel po stopnicah navzdol	A
Smrduh lenuharski!	Lisjak	prefrigani! ...Tako te bom prebutal, da ne boš	A
tvoja beseda drži.« Vedel sem, da bo to rekel,	lisjak	izkušeni.Vedel sem, da bo šel na mehko mesto	A
nesreči le videli kazen za izdajstvo. Stari	lisjak	Premec pa se je kmalu izkopal.Štirinajst dni	A
vedel nihče in Jurij je bil zvit in prekanjen	lisjak.	Njegova edina sestra Mina, ki je našla in vzela	A
zmešali sled.« »Star Kočmur je vendar prekinjen	lisjak;	ko bi njega ne bilo, bi vaše lepo blago zdajle	A
sva se tolažila z narodno pesmico: »Lisica,	lisjak	sta pila tobak; tobaka ni b′lo, sta pila vodó	A
Bile so to seveda čarobne besede s katerimi je	lisjak	v hipu spet kupil Gajaša. Prišla bo! je izpustil	A
popravilo katere potem nisem dobil niti ficka,	lisjak	pa je odštel zanjo kvečjemu par sto hrvaških	A
oddihujejo, glasbila so prislonjena k plankam, vmes	lisjak	počenja svoje čarovnije, ki dosegajo le bližnje	A
rastlina raste ob domačem plotu. Morda bi izbral	lisjak,	ki bi moral ponj kajpak v visoke hribe.Nekoč	A
Lahko noč, gospod gozdar!« ‚To je nevaren star	lisjak,	ki ne more pozabiti, da ne sme več pleniti delavcev	A
zlato tehtnico naših paragrafov. Sosed, star	lisjak	in pravdar, mu je bil namreč silil v senožet	A
mu je ogorela in se mu pričela svetiti kakor	lisjak	izza grma!Saj jo je dal prinesti v pisarno,	A
‒ Starinarju Juriju bi jo nesel. Star	lisjak	je, ki vse kupi.Glavo ima plešasto, vest pa	A
žvižgal čez streho. Namesto srnjaka je zalajal	lisjak,	ki mu je sova jezno odgovorila.Takrat je v drvnici	A
Če te dlake niso iz kožuha Lišpavke, naj me	lisjak	popade.Ti golazen polšja.	A
Listje porumeni, senice nemirno ščebetajo, gladni	lisjak	zalaja ‒ on molči.Zima zapoje requiem ‒ on ne	A
pa ne boste več petdeset korakov od njega.«	Lisjak	se ne more previdneje tihotapiti kakor sva midva	A
mu križale kakor tkalcu pisane niti. Izkušeni	lisjak	je gledal dalje ko preprosti barbar, ki bi isto	A
da se je ognil boju. Starec ima nos kakor	lisjak,	« je razmišljal vojak. Še enkrat se je ozrl po	A
Verjeli nismo. Prekleti	lisjak!	Zavohal je žaltavo slanino in se rajši sam napotil	A
vso prelest in zvitost. Plazil se je kakor	lisjak	neslišno, se spustil v dolino, se potopil v	A
oglasil volk, ni zakrulil merjasec, ni zalajal	lisjak.	Njen pogum je bit velik.	A
je razlegalo po dolini in je utihnil lajajoči	lisjak	v hribu ter poslušal. Preden so prišli do razpotja	A
snegov s Podloga v dolino. V hribu je lajal	lisjak	in se jezil na trobente, ki so udarjale s poda	A
	LISJAK	Imeli smo mladega lisjaka, živel pa je	A
vzpela s prednjima nogama na odejo. In to ni bil	lisjak,	temveč bila je vsa druga, mnogo večja žival	A
potolažen: ”Saj je . / . / stran 220 . / samo	lisjak!	“... Vstal sem, stopil k durim ter jih odpahnil	A
pogledat na vrt. Koj onstran plota si je bil	lisjak	čez noč izkopal prostorno jamo, da bi se lahko	A
kje daleč tolklo kladivo ob duri ali ob plot.	Lisjak	je bil z vso divjo močjo privlekel svojo težko	A
se je bil pribrskal in prizobal tik do njega.	Lisjak	se je razgledaval po vrtu, po lokah in gozdovih	A
Ali bliskoma, hitrejše od misli, je planil	lisjak	ter zgrabil. Niti videti nisem mogel, kako se	A
”Zadnji čas je bil! Saj je kradel kakor	lisjak;	razbojnik je bil, božja šiba!“ ”Ampak treba	A
In Luka je mislil: »Sirk je star	lisjak.	Če bi Jerice ne bilo.	A
kar zahrope za mano raztrgan glas: »Lisica,	lisjak	sta pila tobak!«To je tulil Urbel; drugi dve	A
Urbel je še enkrat zakrulil: »Lisica,	lisjak	sta pila tobak!« V meni se je zbudila	A
ljubljanskega kongresa posnel več smetane nego	lisjak	Friderik Gentz! Ko se mi spoznavamo s tem čudnim	A
utihnil. Oni pa je nadaljeval: »Za vsem tiči stari	lisjak	Češko!Kuhan in pečen je pri Židanu.	A
verjetno, a vendar je gola resnica. Lavrin, stari	lisjak,	jo je izvohal!In danes ob osmih bode zbral okrog	A
Porfirjevič, ta Manzurov je vendar preklican	lisjak!	« Drugi je odgovoril: »Kaj hočeš, Ivan Arkadjevič	A
kako mehko so danes sodili. Janez Plavec je	lisjak,	in za nos vodim vsakega, naj je ud deželnih	A
stopnicah, zategadelj sem postal previden kakor	lisjak!	Ne bom terjal, da mi plačate vseh trideset koj	A
zvitimi očesci blesketala proti knezu, prav kakor	lisjak,	če ugleda kuretino.Tudi se je brez vsake spoštljivos	A
Zategadelj se je pa treba varovati in kakor	lisjak	ob pravem trenutku odnesti telo in kožo.Ali	A
samo strupeno sovraštvo! Struški pa je bil zvit	lisjak	ter je tiste pečine kupil od države in jih dobil	A
Ali potem pridem takoj h kontesi! In vi,	lisjak	Igla, dajte mi dobrega vina, saj znate, da ne	A
se za nadinšpektorjeva trda prigovarjanja.	Lisjak	se je Grobovšku opravičil, ožaloščeno zakašljal	A
ceste se še ni umirila. Nekje daleč je lajal	lisjak,	čisto blizu je bilo strah čuka, med vejevjem	A
grapi pod hosto je krvoločno zavijal ponočujoči	lisjak,	mimo njenega okna in okoli zidanice so se podili	A
Grčavi Brest. Četrti sin Ostrorogega, Presukani	Lisjak,	ki mu je oče že večkrat prigovarjal, naj bi	A
Volk, Rjavi Medved, Grčavi Brest in Presukani	Lisjak.	Vsi so nosili risje kožuhe, bronasta bodala in	A
nasmeh. Molče so Volk in Medved in Brest in	Lisjak	odšli v veliko kočo in prinesli iz nje na ponjavi	A
odneso v drevak. Volk in Medved, Brest in	Lisjak	so se sklonili in prijeli vsak za en vogel nogate	A
odmakniti očesa. Znotraj v koči je zajokal Presukani	Lisjak,	takrat še dojenček brez imena.Saj se je komaj	A
pozabil, da ga je ponoči otrok, sedanji Presukani	Lisjak,	po prsih in celo po bradi vsega omočil. Prebudil	A
zrelih češenj. Od nekod je pritekel košatorep	lisjak.	Pognal se je proti mladenki in jo hotel ugrizniti	A
Jelen je stegnil roko, da žensko ubrani.	Lisjak	ga je pa do krvi popadel.Jelen je brž segel	A
vzravnan sedel pri sprednjem veslu Presukani	Lisjak.	Očividno se mu je dobro zdelo, ker je ravno njega	A
bobrišča vedno le prvorojeni, Vztrajni Volk.	Lisjak	je pogledoval zdaj na eno, zdaj na drugo stran	A
. / Pred nekaj leti sta se bila Presukani	Lisjak	in Zorna Kalina še skupaj igrala.Kajkrat je	A
Ostrorogi ga je odvezal.	Lisjak	pa ga je že obračal. »Srečno!«	A
sta se obrnila, da se vrneta. Ostrorogi in	Lisjak	sta pa zaveslala v Dolgi potok. Sinjeoka je	A
široka steza. . / . / stran 63 . / Mladi	Lisjak	je že nategoval nekaj sežnjev dolgo močno vrv	A
oči. »Pridemo, oče,« je pritrdil Presukani	Lisjak.	»In če bi sami ne zmogli, porečem Udarnemu Jalanu	A
ob skali na sredi bistre vode. Ostrorogi in	Lisjak	sta brž raztovorila drevak.Ogredje za šotor	A
Drevak je spet trčil ob skalo. Jelen in	Lisjak	sta urno zmetala pripeljano gorivo na kup poleg	A
odraslega glavarjevega sina, je ves vesel odhitel	Lisjak	po že davno presekani in dokaj obhojeni strmi	A
ploščat kamen, težak kakor skala. Ne volk ne	lisjak	in nobena zverjad ne more izkopati in izglodati	A
izpodglodaval. Globoko ga je bil že obglodal in	Lisjak	se je zbal, da utegne drevo vsak čas omahniti	A
vreščanje, živahno puhanje in šklepetanje s kljuni.	Lisjak	je vprašujoče pogledal očeta. »Uharice.	A
pozimi tuljenje volkov v zabavo, je bil Presukani	Lisjak	kaj vesel, da ni bil sam in da je ležal oče	A
ogne, kakor pa bi se sprl z njim,« je pomislil	Lisjak	in bil ponosen na svojega očeta. Stari bober	A
verjel, da vidi pred sabo palčka. Jelen in	Lisjak	sta pridrževala sapo, da bi glodača ne zmotila	A
glasovi in nastala je velika tihota. Ostrorogi in	Lisjak	sta obstala in se spet spogledala. Za las sta	A
bobrov je v tem bobrišču?« »Ne vem,« je priznal	Lisjak.	Kako naj bi pa mladec vedel.	A
»Res ne vem preceniti, oče,« se je branil	Lisjak.	»Ti pa jaz povem,« je zadovoljno položil Jelen	A
potresel za ramo. »Mhm!« je nekako zagodrnjal	Lisjak.	Več ni maral reči.	A
v jarek, da bi mu plena ne odnesla zverjad.	Lisjak	je medtem izvlekel izpod debla podrtega topola	A
gradišča so bila pa videti večja. Ostrorogi in	Lisjak	sta se še nekajkrat prestopila.Potem sta se	A
Tiho kakor sta prišla, sta se Ostrorogi in	Lisjak	spet umaknila.Vračala se pa nista ob potoku	A
V jarek potopljenega mrtvega bobra pride	Lisjak	lahko iskat za dne, ko bobri spe. Na jutranji	A
je pa kar neutegoma spregovoril: »No vidiš,	Lisjak!	Risi in mački, sove in bobri in še kuretina povrh	A
»S kom pa naj se borim, če nimam tekmeca.«	Lisjak	je pridejal na ogenj, čeprav bi še ne bilo treba	A
nam narobe hoditi. So se obotavljali, hm ‒«	Lisjak	je na eno oko zamežal, »‒ pa sem jih le prelisičil	A
»S čim?«	Lisjak	se je zares začudil. »No, s tisto.	A
križati s Turovci, dokler živi Košata Jelka.«	Lisjak,	ki je sprva mislil, da bo lahko kar koj omenil	A
skušal uganiti, katero izmed deklet si je izbral	Lisjak.	Pa kaj bi si ubijal glavo.	A
opogumi, mu je povedal svojo misel: »Veš kaj,	Lisjak,	sem pa res radoveden, kje je doraslo dekle,	A
Kakor volk sem prestradan!«	Lisjak	je postavil pred Ostrorogega dokajšen kup pečenih	A
Vsepovsod so peli ptiči. Ostrorogi je zazdehal,	Lisjak	pa je bil buden, kakor bi bil vso noč trdo prespal	A
Presukani. Ostrorogi je zlezel pod šotor. Preden je	Lisjak	pospravil okrog ognjišča in zagrebel žerjavico	A
potoku so se pa poganjale postrvi. Presukani	Lisjak	pa ni ne slišal ne videl ničesar.Še bobra komaj	A
visoko povzpelo na nebo, preden je tudi Presukani	Lisjak	zlezel pod šotor in legel.Zaspati pa še dolgo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani