lisjak (101-200)

stremenice za vesla, čeprav jo je Presukani	Lisjak	vabil.Da se ji zelo mudi, se je izgovorila in	A
Spodaj na vodi pa je stal v drevaku Presukani	Lisjak	in gledal proti studencu. Grlice so hipoma utihnile	A
Pa so morali ubogati glavarjevega sina.	Lisjak	pa ni odprl ust.Venomer se je oziral nazaj na	A
rami meh lesničnjaka Zorna Kalina. Presukani	Lisjak	se je koj prepoznal.Zasikal je predse in divje	A
Videla je, da jo ves čas opazuje Presukani	Lisjak.	V mladčevem obrazu je trepetala jeza.	A
pečena mrzla riba kar ni hotela po grlu navzdol.	Lisjak	se pa jedi še pritaknil ni. Moški in tistih	A
pa na brhko mladenko tembolj mislil Presukani	Lisjak.	Brž ko je Jelen zginil v goščavi onstran potoka	A
Kalino. Zorna se je zravnala: »Ne razumem te,	Lisjak.	« Presukani je pa skoraj zasikal: »To bi rad	A
Zorna je zardela.	Lisjak	je pa zaškripal z zobmi: »Samo pritakne naj	A
»Bomo videli, čigava boš.«	Lisjak	je jezno zapičil poševno nagnjeno preklo v ilovnata	A
kos kozlovine. Poleg nje je čepel Presukani	Lisjak.	Nenadoma je sunkoma vstal in togotno topotnil	A
nam piti!« se je oglasil od druge strani vhoda	Lisjak.	»Že grem.«	A
Presukanim in mu držala vrč kakor prej njemu.	Lisjak	se je delal kakor bi pil, pa ni.Nekaj je šepetal	A
Kalini so se stresla kolena.	Lisjak	je pa jezno blisnil z očmi proti očetu.Rekel	A
odhitela v Ostrorogov šotor po meh. Jelen in	Lisjak	sta ostala sama.In je oče s stisnjenim pestmi	A
me siliš, naj si poiščem ženo,« se je izvil	Lisjak.	»Pa ostani suha veja na deblu rodu.	A
Jelen je trdo topotnil z nogo ob tla.	Lisjak	je pa postal čisto krotek.Res je včasih mislil	A
nisi srknil niti kapljice.« »Grem.« Presukani	Lisjak	je prav počasi odšel navzdol proti potoku.S	A
nobeno pravo oko, Zorne Kaline proti njemu.	Lisjak	se je pa nekaj obotavljal.Jelen je to bolj slutil	A
pograjali. Vsak je vedel kaj povedati, le Presukani	Lisjak	ni ves čas zinil niti besedice. Jelen in sinovi	A
dokler ga ne zlomi. Tišino je presekal Presukani	Lisjak,	ki je vso pot prav doslej trdovratno molčal	A
»No, vidiš, oče,« je miril Ostrorogega še	Lisjak.	»Če je tako, sem pa napak sodil,« je pristal	A
Plešivco. Pa je posegel v besedo Presukani	Lisjak.	Naj mu zato oče da Pisano Tulpo kar brez odkupnine	A
kolena: »Za Kalino pogleduje tudi Presukani	Lisjak.	« »Dékle vendar ne bo jemal za svojo prvo ženo	A
opletati in se razkazovati mladenkam Presukani	Lisjak.	Marsikatera ga je živo pogledala.	A
Je imela vse drugačne skrbi. Le Presukani	Lisjak	si je dobro zapomnil, da se je njegovemu očetu	A
Vsi so bili dobre volje. Le Presukani	Lisjak	se je nekam mrko držal.Ostrorogi ga je ves čas	A
»Na praznik mladega zelenja,« je šepetal	Lisjak,	»mora vsaka mladenka vzeti od vsakega mladca	A
ničesar. Premagal se je in mirno rekel sinu: »	Lisjak,	mladci te pogrešajo.Brž pojdi.	A
Samo precej trdo je vprašal: »Kaj ti je dal	Lisjak?	« »Tole.«	A
vrteli, dokler se ni sonce povzpelo na svoj vrh.	Lisjak	in Kalina sta se ves čas drug drugega skrbno	A
osentjavi.« Po tihem si je pa želel, da bi ga tokrat	Lisjak	ne ubogal.Potem mu Kaline ne odstopi, če se	A
biti pokoren Jelenu, le kako naj se Presukani	Lisjak	upre gospodarjevi volji.Že ob sami misli, kako	A
je bolj izdavila kakor pa povedala Kalina.	Lisjak	se je glasno zasmejal: »Hahaha!« »Ta ogenj poglej	A
Jelen!« Kalina je narahlo nagnila glavo naprej.	Lisjak	pa se je s pestjo udaril na prsi, da je votlo	A
zrušil v ogenj visok in tenak borovec. Kalina in	Lisjak	sta odskočila za nekaj korakov.Pa so jo kljub	A
iz ugledne družine.« »Hhhm!« se je namrdnil	Lisjak.	Zorna ga je pa ustavila in počasi ponovila:	A
bi potem postala tvoja druga žena.« »Mrhm!«	Lisjak	je najprej nejevoljno prhnil.Potem je sklonil	A
»Prva morem postati samo hlapcu.«	Lisjak	se je pa razkoračil in trmoglavo stisnil pesti	A
Obsijan s svitom plamenov je bil Presukani	Lisjak	kaj všeč Zorni Kalini.Po obrazu, po postavi	A
tako tvoje početje?« . / . / stran 146 . /	Lisjak	je namrščil obraz: »Si pa zabijem lastno kolišče	A
»Bomo videli.«	Lisjak	je dvignil pesti in zamahnil v smer, kjer je	A
z žugajočim prstom svarila: »Pazi, Presukani	Lisjak,	da naju Ostrorogega jezna moč ne sežge, kakor	A
drum drum. . / . / stran 148 . / Presukani	Lisjak	je sprva zdaleč poslušal naglo brenkanje in	A
meeene in Zooorno sežgeee ‒.« »Sežgeee ‒« je	Lisjak	izrekel tako spačeno, da se je ustrašil lastnega	A
migljale redke zvezde. . / . / stran 151 . /	Lisjak	je zamežal.Nehote mu je prišlo na misel, da	A
je zagodrnjal Sulec. Kakor je bil Presukani	Lisjak	jezen na očeta, se mu je kaj grdo zdelo, da	A
Turovci niso priveslali do njega.	Lisjak	je slišal reči Sulca: »Drevak je brez veslača	A
Kdo tam?«	Lisjak	se je urno obril in zagledal težak drevak, ki	A
njemu. Brž se je odzval: »Mladec Presukani	Lisjak.	« »Ostrorogega Jelena sin?« »Sem.« »Počakaj nas	A
že skoraj pol preteklo, preden sta Jelen in	Lisjak	priveslala v Globoko zajedo.Sta se na daleč	A
se je nagibal že h koncu, ko sta Ostrorogi in	Lisjak	odhajala s kolišča v Globoki zajedi.Da povrne	A
Pravzaprav bi se spodobilo, da bi ti to naredil.«	Lisjak	je samo začudeno pogledal.Ostrorogi ga je pa	A
ni bil tako odprtih rok. »Bom,« je odgovoril	Lisjak	na kratko in se naskrivaj namuznil. Ostrorogi	A
kratko in se naskrivaj namuznil. Ostrorogi in	Lisjak	sta priveslala domov.Razšla sta se skoraj brez	A
svojo prvo ženo. Jelen pa je ugibal, če se bo	Lisjak	uklonil njegovi volji, ali pa bo še naprej po	A
v zagato. Po eni strani si je želel, da bi	Lisjak	Zlato Peruniko vzel, po drugi pa spet, da bi	A
oči prikazale v sončnem videnju. Morebiti pa	Lisjak	ob Zlati Peruniki pozabi na Zorno Kalino.Morebiti	A
prvorojenec kasneje pomagal sejati, in pa Presukani	Lisjak,	da bo seme nasipal iz mehov v sejalne bisage	A
« »Jaz sem jo notri skril,« se je nasmejal	Lisjak.	»Tiii? Počemu?« »Da jo tebi dam.«	A
nasprotoval.« »Mislim, da ne bo,« je rekel	Lisjak	malomarno in pričel Peruniki natikati bronasto	A
volji. Vse bolje bi se ji bilo zdelo, če bi bil	Lisjak	zagrozil, da pridrvi z mladci in jo ugrabi proti	A
vsem Velikem jezeru je in enake. Presukani	Lisjak	je znal tako zasukati, kakor bi bilo samo po	A
je začudila, ko je med njo in Kalino stopil	Lisjak	in obema naenkrat segel v roko. Drumla, drumla	A
pristopicali mimo njega Zlata Perunika, Presukani	Lisjak	in Zorna Kalina. Jelen je koj opazil, da nosi	A
v krošnjah dreves potrepetavalo. Presukani	Lisjak	se ni udeležil teka.Perunike ni maral loviti	A
si Kalini dal lepšo zapestnico kakor Zlati?«	Lisjak	je bil iznenaden.Niti na um mu ni prišlo, da	A
drugimi mladci. Na kolišču je kasneje Presukani	Lisjak	Zlato Peruniko res še obdaril z okrasnim bronastim	A
hlapca, Pegastega Risa hčeri. Tudi Presukani	Lisjak	se ni menil za trušč zunaj na mostišču.Kakor	A
je spet zabolel njegov četrti sin, Presukani	Lisjak.	Ta se bratu ne bo pokoril.	A
četrta žena. Še bolj gotovo bi si pa potem	Lisjak	iz trme vzel za prvo ženo Košate Jelke hči,	A
ne vrnemo, kdo pa pravi, da bi se moral ravno	Lisjak.	Zakaj bi njegove kosti ne prhnele na tujem namesto	A
je poudaril Ostrorogi, »dokler ne pripelje	Lisjak	na kolišče prve žene, ki bo, kakor vse kaže	A
vsi ubogati. Tudi odrasli mladec, Presukani	Lisjak.	« »Ne skrbi, gospodar!«	A
na kolišču, se je začel razhajati. Presukani	Lisjak	se je pa nagnil k Zorni Kalini in ji zašepetal	A
Ostrorogim, so hodili kakor pritajeno. Le Presukani	Lisjak	je rad stopal trdo in kazal svojo upornost.	A
hlapca bi kar ne mogel prebiti. O, ko bi še	Lisjak	ne nagajal. Sta mu bila pa zato Ponirek in Brlez	A
Brest, Ponirek in Brlez in dvojčici. Presukani	Lisjak	bi moral biti tudi zraven, pa je že navsezgodaj	A
navzdol budno pazijo na vsak njegov korak.	Lisjak	se je hitro razgledal in izsledil, da Zorna	A
Sedaj sta vedela, da v koči govori Presukani	Lisjak.	V katero mladenko pa sili, pa niti uganiti nista	A
Na Rakarjev klic je prišel iz Risove koče	Lisjak	in se začudil: »O, vidva sta.Pozdravljena!«	A
rekel Bor bratu, ko sta veslala proti domu, »	Lisjak	ne vidi napak.Tudi jaz bi se prav nič ne branil	A
pripetilo, Ostrorogemu in njegovim. Le Presukani	Lisjak	je hodil brezbrižno naokrog. Včasih se je celo	A
so pristali pod stajami. Tačas je Presukani	Lisjak	jezno zapahnil lino, skozi katero je ves čas	A
Njegova bo in nikogar drugega.	Lisjak	ni imel več obstanka doma.Stopil je po svoje	A
slišala, kdaj je stopil iz goščave Presukani	Lisjak,	ki se je oglasil šele tik za hrbtom mladenke	A
padla iz rok. Preden je mogla kaj reči, jo je	Lisjak	že pogledal naravnost v zagoreli obraz in jo	A
oprezam, kdaj bi mogel sam s tabo govoriti.«	Lisjak	je prijel Zorno za roko, pa mu jo je odmaknila	A
mar, smrkavec,« je zarežal nad mlajšim bratom	Lisjak,	trdno preverjen, da se tudi že ta vtika med	A
pristajala, je zginil nazaj v goščavo tudi Presukani	Lisjak.	Zagoreli in Črni, ki sta že zdaleč z jezera videla	A
nista rekla. Mislila sta pa oba, da Presukani	Lisjak	ne bo pravi mož za Zlato Peruniko.In če sedaj	A
podivjanega hlapca. Pa samo zato, ker Presukani	Lisjak	noče biti pameten.Prava reč, če si pred njo	A
In so vsi hiteli, kar so mogli. Le Presukani	Lisjak	ni maral videti sebi primernega dela.Je tu pa	A
naproti na pristajni most in ga nagovoril: »	Lisjak!	« »Kaj?«	A
zimo kar ne bomo mogli več prebiti.« Presukani	Lisjak,	ki je doslej, čeprav na kratko, a koj odgovarjal	A
za obema drevakoma strupeno gledal Presukani	Lisjak.	Kar škripal je z zobmi.	A
race iz vode na suho. Trdno se je nadejal, da	Lisjak	ne bo ostal doma.Se že kam odpelje.	A
iti več naprej,« si je mislila in zaklicala: »	Lisjak!	« »Kaj?«	A
ali ne. »Brž!« se je spet oglasila Jezerna.	Lisjak	je šel pred Ostrorogovo kočo.Nekako grozeče	A
opravka ‒.« »Ne vidiš, ne vidiš,« je zahitel	Lisjak.	»Nič se ne naraščaj.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani