lisjak (201-300)

‒.« »No, prav!« je čez čas pristal	Lisjak,	stopil po orožje in risji kožuh in odveslal	A
in neopaženo opazuje, kod bo hodil Presukani	Lisjak.	Ponirku se je to naročilo še dokaj bolj imenitno	A
kakor sikne puščica proti nebni modrini. Ne.	Lisjak	se na kolišču pod Plešivco ni nič ustavil.Ponirek	A
blizu.« »Opravki,« se je skušal izgovoriti	Lisjak.	Perunika je pa kar naravnost udarila: »Seveda	A
»O tem bom že sam odločal.«	Lisjak	se glede Zorne ni maral niti razgovarjati ne	A
Za deklo dekli bom še vedno lahko.«	Lisjak	ni več odgovoril.Sedaj je razumel Perunikino	A
Ne, ni se motil. Presukani	Lisjak	je na vso moč gnal svoj drevak vzdolž brega	A
Ko bi se le kmalu od kod prikazal Presukani	Lisjak.	Presukanega so na kolišču pod Plešivco vse drugače	A
jedmi in postavili predenj tudi vrč lesničnjaka.	Lisjak	je bil žejen in je pogosto dvignil vrč k ustom	A
njega vleči besede. Ni dolgo trajalo, ko je	Lisjak	pričel bruhati iz sebe, da Zlate Perunike noče	A
katere ves čas niti omenil ni. In nazadnje je	Lisjak	še priznal, da se tako kakor danes že davno	A
drevak obrnil, je še videl, da je tudi Presukani	Lisjak	odrinil od črno zakajenega kolišča Turovcev	A
Izpolnil je materino naročilo. Saj	Lisjak	sedaj nikamor drugam več ne more iti kakor naravnost	A
srečno prispel domov. »Kje pa je Presukani	Lisjak?	« je zaskrbelo Jezerno. »Videl sem ga odriniti	A
zunaj sredi valov med bliski in gromi Presukani	Lisjak	bori za življenje.Vsemu nakljub je pa nevihta	A
230 . / dorastejo mladi štirje tvoji bratci.	Lisjak	ne zna voditi rodu.Preveč vidi le sebe.	A
Ha! Ko bi bil Presukani	Lisjak	drugačen!Pa je tak, da bi v stiski prej ponagajal	A
kasneje kaj reči, če se kaj narobe naredi: »Mladec	Lisjak!	Za jezercem pod razcepom Dolge doline je krdelo	A
doma, si se zmotil, kakor se ni še nikoli noben	lisjak.	« Nad Velikim Jezerom je ležala zjutraj gosta	A
veslom in vodila drevak proti plitvini za Brdom.	Lisjak	je zasikal kakor gad v precepu, ki bi rad pičil	A
so zginili za Brdom. Takrat je tudi Presukani	Lisjak	planil po pristajnem mostu navzdol in odrinil	A
občudoval. Pa je pristopil k Zorni tudi Presukani	Lisjak:	»Dobro si se izkazala, Zorna.« Mladenka je nekdaj	A
Drugače bi ne imela več očeta.«	Lisjak	je zardel: »Kalina ‒?« »Nič!« je odsekala Zorna	A
najedel mlade prašičje pečenke. Le Presukani	Lisjak	se je ni dotaknil. Pa mu je močno dišala.	A
domačim koliščem. Potem naj se pa Presukani	Lisjak	pripravi.Ga že nauči, da bo znal spoštovati	A
ko vendar ve, da stikuje krog nje Presukani	Lisjak.	Ris se je svojega gospodarja tako razveselil	A
tako mudi. Pa že je stopil v kočo Presukani	Lisjak.	Koj na obrazu se mu je poznalo, da mu nekaj ni	A
In za naprej bom vsemu kolišču ukazoval jaz.«	Lisjak	se je zravnal in se s pestjo bobneče potrkal	A
»Ne!« »Ti,« je zasikal	Lisjak,	»če hočem, te še nocoj za lase zavlečem v svojo	A
zavoljo Zlate Perunike. Vsi te bodo dolžili in	Lisjak	sam tudi, da si se raztogotil zavoljo Zorne	A
je revsnil Jelen. »Me malo briga, kaj misli	Lisjak	in drugi.« »Naredi, kakor hočeš,« je odnehala	A
Tam so stopili vsi na trdino, tudi Presukani	Lisjak.	Najedli so se in odžejali.	A
In je spregovoril in rekel Presukanemu: »	Lisjak!	Kakor si vsak rod zareže in zaseka mejnike okrog	A
Si razumel?« »Sem,« je pobito odgovoril	Lisjak.	»Prav!	A
Sedaj veš.« »Vem,« je prikimal	Lisjak.	»In še to vedi,« se je čez čas spet oglasil	A
čredo zobrov v to smer. Ostrorogi, Karp in	Lisjak	so splezali na drevesa, da bi jih zobri ne ovohali	A
Jelen in sam prvi poskočil z drevesa. Presukani	Lisjak	se je za hip obotavljal.Potem je pa stekel za	A
Izreči pa tega ni hotel.	Lisjak	ni vedel kaj odgovoriti.Samo nekaj je zagodrnjal	A
Z njim samim se je vozil v drevaku Presukani	Lisjak.	Čim bolj sta se bližala naselju Vitorogovcev	A
k Pelikanom pod Belim otokom,« je bil voljan	Lisjak.	»Če boš res?«	A
pa veslal proti kolišču Pelikanov Presukani	Lisjak,	da si izbere eno izmed mladenk tega rodu za	A
je vodil vrsto, še Grčavi Brest in Presukani	Lisjak.	Rjavi Medved je tokrat ostal doma.	A
ženskam. Najbolj vneto jih je iskal Presukani	Lisjak.	Je že vedel, zakaj.	A
pripovedovati brez konca in kraja. Le Presukani	Lisjak	ni utegnil udeleževati se pogovorov. Pridno	A
zelo všeč, sprejeti ga pa ni hotela. In ko je	Lisjak	le silil vanjo, mu je povedala, da ne mara postati	A
žena Grličinega brata, Beloglavega Jastreba.	Lisjak	je sedaj razumel, zakaj ga je Grlica zavrnila	A
Grlica zavrnila. . / . / stran 293 . / Presukani	Lisjak	je ostal ves dan na kolišču pod Plešivco.Vrnil	A
zakričala in poklicala na pomoč. Tega se pa	Lisjak	ni domislil, da bi bila Zorna Kalina že davno	A
njegov oče, še malo počakal, da si poskusi	Lisjak	morebiti še kje drugje pridobiti ugledno mladenko	A
osvojiti Jezerno Rožo. Le kako je mogel Presukani	Lisjak	misliti, da bo ona kdaj ravnala proti volji	A
četudi bi bil to njegov lastni sin, Presukani	Lisjak.	Ne za lase, za roko, kakor otroka, je odpeljal	A
koči, se je ves pomladil. Res se Presukani	Lisjak	togoti in hodi naokrog kakor stekel volk, ki	A
da tega ni nihče drugi storil kakor Presukani	Lisjak.	Zavoljo Zorne Kaline.	A
povedala: »Snoči si je najin četrti sin, Presukani	Lisjak,	vzel za svojo prvo ženo Turovko, Pisano Tulpo	A
se je zdrznila. Dobro se je zavedala, da je	Lisjak	nakljub njej in ljubljenemu Ostrorogemu vzel	A
zato. Trmoglavo je odpadel od lastnega rodu,	Lisjak.	Od rodu, ki ga varujeta beli bober in duh Skalne	A
ga je prizadejal rodu Ostrorogovcev Presukani	Lisjak,	dobro pri dušah. Kakor bi se ne bilo nič zgodilo	A
jezera. Ni čuda, da je zavoljo nje Presukani	Lisjak,	njegov četrti sin, glavno trmoglavil in se nazadnje	A
mečejo sulice dlje kakor mladci njih let. Mhm!	Lisjak	in pa Kalina! Presukani je še ni pozabil.Vsa	A
Turovci izpod Plešivce in z njimi vred Presukani	Lisjak,	odlomljena veja.Takrat mu pove, kaj se pravi	A
In ni prej odnehala, dokler nista Presukani	Lisjak	in Grabljivi Rak pretentala Mrkega Ježa, da	A
kasneje prisluhne, kaj se bodo Košata, Tulpa in	Lisjak	med seboj pogovarjali, pa bo zvedela vse. »Bom	A
stoje ob ograji. Košata in Tulpa in Rak in	Lisjak	pričakujejo črnolasce nič manj nestrpno, kakor	A
Pridejo,« so pritrdili hkrati Tulpa in Jež in	Lisjak.	»Pa dokaj več jih pride.«	A
ponovila: »Ti dobri mladec ‒!« Prihuljeno kakor	lisjak,	ki pod noč zalezuje race v plitvini, je z mrežo	A
nekdaj . / . / stran 84 . / naredil Presukani	Lisjak.	Na, pa tistikrat je šlo za Zorno Kalino, njegovo	A
Košata, Tulpa, Grabljivi Jež pa tudi Presukani	Lisjak,	kako s pomočjo tujcev prerastejo vaš rod in	A
ženo Zorno Kalino. Pa naj počne oni izdajalski	Lisjak	kar koli. Ga že uženemo.«	A
meja. Dobro se bo usedel prebrisani Oprezni	Lisjak.	Prav!	A
zaslužijo drugega, Košata in Rak in Tulpa in	Lisjak.	Smrdljivci! Vse do zadnjega lovca, še celo Jasnookeg	A
nezamreženi vhod v ogrado je v rahlem drncu pritekel	lisjak.	Nekaj se mu ni zdelo prav.	A
»Kaaaj ‒?« je zrasel Ostrorogi. »Ti in	Lisjak	in Črnoglavka.« »Mhm!« je prikimal Orel.	A
»Mhm!« je prikimal Orel. »Jaz in	Lisjak	in Črnoglavka.« »Kaj ne veš,« je vzrojil Jelen	A
Je imela prav.	Lisjak	se je odlomil od debla, rod se je pa le še bolj	A
spoprimejo, kdo naj ubrani, da ne bo tekla kri.	Lisjak	se zanj še ne zmeni več, Srnjak se je z njegovim	A
Samo drugi.« »Presukani	Lisjak	še vse preveč misli nate.« »Se ga zaenkrat več	A
počakajo naj vsi štirje, Jelka in Tulpa in Rak in	Lisjak,	da vzhodnjaki odidejo.Oaa!	A
stopil pred vzhodnjaka še vedno bradati Presukani	Lisjak.	Mrko je pogledal, prijel lepo lončarico za drugo	A
hči in skozi zobe siknila: »Ti ‒!« »Proč!«	Lisjak	je sunil Tulpo v prsi, da se je opotekla po	A
si stala nasproti goloprsi jezerjan Presukani	Lisjak	in črnolasi vzhodnjak Triander v svetlem šlemu	A
/ . / stran 217 . / »Kaj hočeš, Presukani	Lisjak,	togotnega Ostrorogega Jelena sin?« »Nič. Črnoglavke	A
je Jelka poudarno povedala, da je Presukani	Lisjak	mogočnega Ostrorogega Jelena sin. Vodji črnolascev	A
duhteče razcvelega cveta prelepe Črnoglavke.«	Lisjak	se Triandru ni nasmehnil.Samo prikimal mu je	A
kitara in Orfejeva pesem, ko je revsnil Presukani	Lisjak	v Košato Jelko: »Ne bom več čakal.Še nocoj si	A
»Bomo videli.«	Lisjak	je kar pihal od jeze.Niti vedel ni, kdaj je	A
Turovcev je bil najbolj prizadeven Presukani	Lisjak.	Tudi on je bil že obrit.	A
vstopil v glavarsko kočo tudi že Presukani. Ne,	Lisjak	ni bil slabe volje.Kar brez ovinkov je povedal	A
Takoj grem ponjo.«	Lisjak	se je obrnil, da bi odšel.Pa mu je zastopila	A
Že poiščem priliko.«	Lisjak	je odvihral ven na mostišče.Zunaj se je že mračilo	A
Jelka je pa odšla iz koče, da pogleda, kaj počne	Lisjak.	Za Plešivco je vijoličasto ugašala zarja.	A
Le kdo bi utegnil biti? Iz previdnosti je	Lisjak	stopil po orožje in se brž spet vrnil.Drevak	A
»Ne bom.«	Lisjak	je naglo napel lok.Zabrnela je tetiva.	A
»Ne več.«	Lisjak	je planil v kočo dekel mladenk.V svitu ognja	A
Omedlela je. Nezavestno Črnoglavko je vrgel	Lisjak	v svoji koči na ležišče.Pljusnil ji je vode	A
Brž se je spet vznemirilo. »Jasnooki, Turovci,	Lisjak,	« so si hiteli šepetati bojevniki.Z veliko losovo	A
prvorojenec slovitega Ostrorogega Jelena. Presukani	Lisjak	je po sporu z Grabljivim Rakom trmoglavo ostal	A
prenese naporov. Je mar pozabil, da je Presukani	Lisjak	Ostrorogega Jelena sin. Presukani je hodil po	A
pa Presukani obrnil, naglo, kakor bi se noben	lisjak	ne mogel bolj gibčno.Srnjak bi se bil skoraj	A
temi okoli, kakor se vidi, in se spozna kakor	lisjak	zjutraj po tem, kar je škode naredil. Washington	A
to! Zdaj moram čakati in oblazovati tu kakor	lisjak	kokoši, da ujamem ono pritlikavo punco tu doli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani