lajtnant (63)

bila v hrvaški pandurski enoti, tam me je moj	lajtnant	oddal nekemu polkovniku, on pa me je potem prepustil	A
malo nista mogli razumeti, kako bi mogel lep	lajtnant	ali postaven ritmajster biti nevaren mlademu	A
ali to je pa sklenila, ko bi zdajle prišel	lajtnant	s črnimi brkicami pod vrtni zid, takoj bi se	A
razumel, zdel se mu je prijeten in ljubezniv.	Lajtnant	je bil nekoliko večji od ritmajstra, ali njegov	A
hišna, odpre gostoma vrata in odide. »Gospod	lajtnant	, ako se prej preoblečete, pridite v mojo sobo	A
da! Ne zamerite!« namuza se nekako zaničljivo	lajtnant	.»Skoro bi pozabil, da ste filozof.«	A
naravnost povedala.« »Gospa milostljiva!« veli	lajtnant	.»Ne pozabite, da smo vojaki in vojak mora vse	A
niste imeli vojakov v vasi in v gradu?« povpraša	lajtnant	. »Res, dolgo ne, jaz sem v tej hiši porojena	A
samoti, kakor usoda nanese,« izpregovori spet	lajtnant	. »Samo mislim, da čimprej ste iz take samote	A
sta li te dve gospodični vaši hčeri?« vpraša	lajtnant	, ki se je na ritmajstrove besede ozrl na podobe	A
morebiti šli z očetom na Dunaj?« pozveduje dalje	lajtnant	. »O ne!	A
dne pričakovali graščaka, pa ga le ni bilo.	Lajtnant	je bil le malo doma, ker ni našel zabave po	A
hčeri, ni jeden ni drugi se ji ni zdel nevaren.	Lajtnant	ji je bil preneumen in prezarobljen, a ritmajster	A
stopiti iz voza. In res oficirjev ni bilo doma,	lajtnant	je bil spet Pod gabrom v veseli družbi, ritmajster	A
globoko vtisnila v srce. Zdaj prižvižga na vrt	lajtnant	s korobačem v roki in ko ugleda gospodični,	A
čutjem. Ritmajster je kar strmel v njo in tudi	lajtnant	je ni mogel prehvaliti. Ko prideta po večerji	A
vse drugače naslikala. V tem oziru bi ji bil	lajtnant	bolj povšeči, ko bi le ne imel tako mrzlega	A
ki jih je zidala v oblake. Baron Banfy ni	lajtnant	po njenem okusu, njemu bi se ne dala odpeljati	A
»Pa kaj si našla doma?	Lajtnant	mi je zoprn, da ti ne morem povedati, in ritmajster	A
povšeči, da pijančuje in kvarta Pod gabrom, kakor	lajtnant	?« »O všečnosti tu ni govorjenja!	A
življenje z dohodom gospodičin ni nič izpremenilo.	Lajtnant	je menda čutil, da ni za to družbo in je še	A
čuli kričeči otroški glasovi. Prišel je mimo	lajtnant	in Ana se je ozrla nanj s polnim pogledom.Slivar	A
iz pisma: »V naši trdnjavi je živel tudi neki	lajtnant	Fink von Finkenstein z imenom.Bil je doma s	A
kakor v oknu počilo je tudi onkraj ceste sem in	lajtnant	pal je s prestreljeno glavo nazaj v sobo: pajdaš	A
niti stopinje sveta. Pa zdaj se oglasi tudi	lajtnant	v oknu. Odprli so skupno hišna vrata, rešili	A
so ga pustili na cesti s prestreljeno nogo.	Lajtnant	ga ukaže prenesti v hišo in stražiti ga.Iskali	A
pošto in na vozu so imeli svoja dva jetnika.	Lajtnant	je ukazal pognati naprej ‒ a v tem trenutku	A
brkic tiče, moralo bi se pritrditi, da ni vsak	lajtnant	tako srečen, da bi podobne imel. Če je bilo	A
potem se odpeljeta. Med potom je bivši cesarski	lajtnant	baron Bremern čedalje bolj zgovoren postajal	A
Bil je lep mož. »Gospod	lajtnant	je moj prejšnji znanec iz mesta,« reče gospodinja	A
bilo posebno bati. »Lepi časi so bili,« reče	lajtnant	in pripoveduje gospé o nekem plesu, o nasprotnem	A
se zunaj pred sobo na prehodih snideta mladi	lajtnant	in eden njegovih tovarišev.Hišna, ki je prej	A
Prekleto me jezi, da ne morem tukaj ostati,« reče	lajtnant	. »Zakaj ne?« odgovori tovariš.	A
jutri zgodaj biti pri bataljonu. Samo najmlajši	lajtnant	se ne brani ničesar in po kratkem spogledu s	A
Res je. Kmalu potem prižvenketa	lajtnant	, ki je bil čez noč tu ostal, po stopnicah dol	A
Lep mož je bil res!	Lajtnant	začne nalahko trkati na pokazane duri.Trka zopet	A
straže, to je našega polka, ostane en major, en	lajtnant	in en korporal v mestu, polk pa gre dalje v	A
Proti večeru prijezdi med gnečo neki mlad pruski	lajtnant	.Nagovorim ga nemški in ga za Kriščevo voljo	A
Abgeordnete!« klical je venomer majhen, pijan	lajtnant	in gospod Anton je trkal ž njim.Rad bi bil vpil	A
« silil je Ruda ves upehan. »Hvala, gospod	lajtnant	tu je že tako prijazen.«Rekši, je zavila s svojim	A
ves glas zasmejala. Ta je namreč baron Gernau,	lajtnant	pri ulanih, in sedaj na dopustu pri nekem prijatelju	A
osupnil barona. . / . / stran 126 . / »Gospod	lajtnant	tu,« nadaljuje slikar, »mi je ravno sedaj naznanil	A
vasi. Huzarji so prišli, na čelu je jahal lep	lajtnant	. Popoldne smo napravili izlet in lajtnant je	A
stran 7 . / Popoldne smo napravili izlet in	lajtnant	je spremljeval našo gospo, na drugi strani pa	A
ni govoril; v strop je gledal ‒ nem ‒ potrt.	Lajtnant	je sam spremljal lepo gospo. Drug tik drugega	A
njej na eni strani njen mož, na drugi tanek	lajtnant	. »Kako lepo je danes; pa sonce že pregorko sije	A
eksercirati in prah požirati,« je nadaljeval tanki	lajtnant	možev odgovor. In gospa je vzela svoj pihalnik	A
za popoldansko povelje. Tu pohvalijo gospod	lajtnant	spet vse tiste, ki so danes najbolje plesali	A
/ . / stran 19 . / 7 Njegov nasprotnik,	lajtnant	Bumf plemeniti Bumfumfuli, ga je seveda kaj	A
Nobenega počenega groša manj! In	lajtnant	Bumf pl. Bumfumfuli bo takoj zopet vdovec, zakaj	A
vse zmagal, to je enkrat ena! ‒ Toda gospod	lajtnant	Bumf je vsak dan kavalir.Odpustil bi vsem sovražnica	A
To je bil grof Evgen Waldersdorf, lep mlad	lajtnant	v huzarskem polku. 8 Spočetka sem se čutil	A
skoraj ni opazil in jo je le zanemarjal, je bil ‒	lajtnant	Waldersdorf. Polagoma sem spoznal: ona me ne	A
svoj golobinjak in hitro zopet obrnila ključ.	Lajtnant	Waldersdorf je stal nekoliko hladno pred njo	A
stran 41 . / 14 Ta čas se osvobodi tenkoslušni	lajtnant	iz rok moje žene in vpraša nemirno: »Ali nisi	A
»Čestitam. In vaša nevesta, gospod	lajtnant	?« »O, to je tako naivno, nedolžno dete!	A
videla svojega lepega ljubčka!« Tu je prevrnil	lajtnant	posodo, v kateri so se hladile šampanjske steklenice	A
napnem vrat ‒ sam Satan je brusil ostrino ‒	lajtnant	se ne gane ‒ spi ‒ močno sope ‒ pritisnem nož	A
stopi na ulico, poje in žvižga -- pobesnel	lajtnant	komandira ”Feuer!“ in dvoje mrtvih leži v prahu	B
9 Gospod	lajtnant!	Sporočim Ti, da sem še na svetu, čeprav	B
resnično moje. . / . / stran 94 . / In, ljubi	lajtnant,	Ti pač ne slutiš, kako težavno in utrudljivo	B
drugi strani pa se je uspešno ubranil izrazov (	lajtnant,	alarm-defilirunge, štelunge, Rasttag, Laufgraben	C
in Katerinske ulice, pokorno javljam, gospod	lajtnant,	je bil tudi en degeneriran človek.Njegov oče	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani