»Odpustite mi, gospod ritmajster, moja naglost!« prosi Berta in povzdigne čarobno oko do ritmajstra, ki ves osupel gleda v živo podobo, katero je tolikokrat občudoval na sliki in ki se mu je tako globoko vtisnila v srce. Zdaj prižvižga na vrt lajtnant s korobačem v roki in ko ugleda gospodični, predstavi se njima. Vsa družba se izprehaja po vrtu do mraka, potem gredo v salon.