kadilo (538)

scalnico, a dim strupenih in smrdečih rož jim je	kadilo.	V kropilniku je žrebčev rep in pri daritvah vino	A
kapelico nasproti, molitve, zateglo petje in	kadilo,	sveče in rože v vazah na oknu.Dolga, težka miza	A
dušeča megla se vali kot oblak, kot skrivnostno	kadilo	v sneženi zrak ... Motna reka kipi in zvoni nekje	A
zapuščeno kočo, v kateri je gorel ogenj in se je	kadilo	skozi kamne.Tedaj so prišli štirje dečki, eden	A
Ljudje so bili že vstali. Po bajtah se je	kadilo	skozi vrata. Zavil je k Cestarju, sédel za mizo	A
lezla na strehe in trgala deske, da se je kar	kadilo.	Ko je zazvonilo poldne, so šli domov	A
velikim truščem zaropotal na tla. Iz hiše se je	kadilo	kakor iz pekla, v kuhinji pa se je oče Jakob	A
libertá, la libertá! Ko je stopil v vas, se je	kadilo	iz hiš in kjer so bila vežna vrata odprta, je	A
padali drobni beli lističi in iz gnoja se je	kadilo	kakor iz kadilnice. Kmetje so premetavali	A
jo včasih uporabljale perice. Iz nje se je	kadilo	in gospod je prijazno pojasnil, da se spravlja	A
ležala skleda polente in iz nje se je še nalahno	kadilo.	Nekdo je skušal splezati na kozolec, z razbito	A
stisnjenih hiš, iz katerih se je spet veselo	kadilo.	Pred eno je stala ženska postava v dolgi obleki	A
prenašale trupla v veliko jamo, iz katere se je	kadilo.	Tako je po bitki ali po kugi, je pomislil.	A
kavlji vlačili mrtve v kužne jame. Tam se je	kadilo,	kot bi spodaj besnel peklenski ogenj. Strahoten	A
župnijskem dvorišču in od katerega se je veselo	kadilo.	Še dolgo v noč so se pogovarjali o eremitu	A
hodil tam okoli, sem videl, da se je ponekod	kadilo	kar skozi okna, ljudje so si kurili sredi stanovanj	A
kakor črvi, s prahom se je dvigovalo k nebu tudi	kadilo,	povsod so molili, od povsod so se razlegali	A
svojimi besedami, podoba Zlate skrinje, zavite v	kadilo,	obdane z mnogimi ljudmi v zlatih plaščih, spominjala	A
oglasil. Gledal je k oknom: od nikoder se ni	kadilo,	nikjer blizu niso zavijale nobene sirene.Smuknil	A
hiše, opasane z železnimi stopnicami, se je	kadilo.	Skozi okno v prvem nadstropju je priletela posteljnin	A
nekateri so stali pri kioskih, iz katerih se je	kadilo,	in pili jutranje žganje.Potem so mimo oken bežala	A
dimniki, ki so bili vsi črni in tihi, nič se ni	kadilo	z njih, nobenega znamenja življenja. Tudi plotovi	A
da so peči mirovale) - iz dimnikov se ni nič	kadilo,	nobenega umazanega sivega dima ni bilo videti	A
smrti, pred njim so mesta Bolgarije in Grčije,	kadilo	srbskih cerkva, predmestja tujih brezbrižnih	A
praznili skladišče. Iz okna ene od pisarn se je	kadilo,	kurili so nekakšne papirje in jih metali skozi	A
nezainteresirano polnilo puške, nekaj jih je	kadilo,	nekaj pa jih je skoraj preveč domišljavo dvigalo	A
sameval le ožgan košček štora. Iz njega se je še	kadilo.	Očitno je drevo dobilo direkten strel.	A
»Kaj pa to, oče?« vpraša Juri. »	Kadilo	prežene hude duhove, da nam ne morejo škodovati	A
izkoplje, ima duh lepši in močnejši ko katerokoli	kadilo,	in Ožbe trdi, da sami sveti Trije kralji niso	A
prinese gospodinja v hišo posodo z žerjavico in	kadilo	ter oboje poda očetu gospodarju.Ta se odkrije	A
svetilko v roki, za njim gre gospodar, meče	kadilo	na žerjavico in glasno moli, za njim nosi sin	A
Kolikor bojevalcev, toliko junakov. Bojišče se je	kadilo	od strupene kisline. Tu neseta dva vojaka ranjenega	A
dobro treznila zavodarja, ki sta ga špajka in	kadilo	že vseskozi nadimila, z njo se niso mogle meriti	A
ščegetalo v nosu, kako je mrgolelo pod kožo!	Kadilo	in špajka sta v primerjavi s tem vonjala kar	A
odpovedovati. Nosovi so štrleli od obrazov,	kadilo	se je vlačilo po podstropnih kadeh, razvleklo	A
je prinesla južino na mizo, orjaško skledo.	Kadilo	se je iz nje kakor iz žrtvenika in zadišalo	A
kurnik, da nas bo več. V vozu je smrdelo in se	kadilo	in videlo se ni nič.Iskal sem, kam bi sedel	A
prag, stala v hladni veži, iz kuhinje se je	kadilo	in dišal je dim kakor pred dvajsetimi leti,	A
tudi še pred sodnikom. Lagal je, da se je kar	kadilo.	Vso krivdo je zvračal na tovariša Jeraja in	A
je praznično molčala, iz dimnikov se je lahno	kadilo,	tu in tam je zadišalo z ognjišča po cvrtju.	A
tovori, verige so se napenjale, iz dimnikov se je	kadilo.	Gneča je naraščala, zbor izseljencev se je množil	A
bežala od moke in vreče tako hitro, da se je kar	kadilo	za njo.Šele na polici se je ustavila in jezno	A
sem trebež zažgal. Po vseh travnikih se je	kadilo,	povsod so goreli trebeži. Ded med delom ni prida	A
nametali zelenih smrekovih vej, da se je pošteno	kadilo.	Stari lovci so pravili, da ga dim prežene iz	A
hudobcu pod nos. »Mmm ‒ kako čudno diši tvoje	kadilo!	Kar peče me v nos.«	A
Hudobin se je prekopicnil vznak, iz ust se mu je	kadilo	kakor iz dimnika. »U-u-u,« je tulil in se grabil	A
bi prišla pred nočjo do koč. Iz vseh se je	kadilo.	Pastirji so si kuhali večerjo.	A
kropile z blagoslovljeno vodo ter zažigale dišeče	kadilo	pred ciborijem.Zgrozila se je in vest jo je	A
kakor svečenica pred malikom, kateremu žrtvuje	kadilo.	Vročina je puhtela iz močnega vina, magister	A
Vse noči sva prebedeli pred ikono Bogorodice,	kadilo	sva zažigali Kristu, O, in ni rešitve, ni pomoči	A
bila pusta reber ‒ daleč v mračni globeli se je	kadilo	iz dimnika. Prestrašil sem se.	A
Strah in groza! Mlatilnica je hreščala,	kadilo	se je neusmiljeno in pod streho je bilo tako	A
bledikasti, bolehni obraz; ves je bil zavit v dišeče	kadilo,	kakor da bi stal na oblaku.In ko je gledal izpod	A
Kobila pa se ni genila; stala je kakor vkovana in	kadilo	se je od nje, da se je vzpenjala bela megla	A
kuhinjsko posodje, iz železne peči pa se je	kadilo,	dame je takoj ob prihodu zbodlo v oči.Z ruto	A
Voznik je zelo priganjal in od konja se je	kadilo.	V vozu sta sedela moški in ženska.	A
skodelice, iz katerih se je sladko in toplo	kadilo;	poleg vsake skodelice je bil kos belega kruha	A
sijalo v izbo veselo sonce in na mizi bi se	kadilo,	dišalo bi po kavi, hlebec kruha bi bil zraven	A
celó od zidanice na oni strani doline se je	kadilo.	”Ničesar ni pozabil, prav ničesar ne!“ je	A
pri krožniku in vsi polni, prijetno dišeči;	kadilo	se je iz njih, vzdigalo se, ščegetalo ga v ustih	A
vrat. Od konja, ki je bil pogrnjen, se je še	kadilo,	blato na kolesih je bilo še mokro. Stala	A
voz; od konja, ki je bil pogrnjen, se je še	kadilo;	z dvorišča je prišel stari hlapec, zaspano brlečo	A
cerkvi -- gledam nanj, pokleknem; blagodišeče	kadilo	vseokoli mene, prazniške luči pred mojimi očmi	A
skrivnostnega; kakor je videl v kadilnici žlahtno	kadilo,	majhna, siva zrna, iz katerih se je vzdignil	A
oblačili težke ornate; že je gorelo žlahtno	kadilo	v kadilnici, že je slišal zamolklo šumenje iz	A
sveče, kakor nikoli; nocoj se vzdigne dišeče	kadilo	višje, nego kdaj poprej!“ Tresel se je od	A
visela cesarjeva podoba, toda ker se je pozimi	kadilo	iz peči, je bila podoba tako začrnela in sajasta	A
stran 67 . / V tej cerkvi in na tem oltarju	kadilo	ni dišalo kakor drugod, niso sveče tako slovesno	A
je utripala z dolgim, ozkim plamenom, se je	kadilo	visoko proti stropu; a ta dim ji ni bil zoprn	A
mizi je bil lep rumen hleb in opoldne se je	kadilo	prijetno iz sklede.Zvečer je sedel za mizo,	A
je izpremenil kamen v široko skledo, ki se je	kadilo	iz nje, dim je plaval proti stropu in je napolnil	A
je bilo še vse mirno. Ali iz dimnikov se je	kadilo;	ženske so pripravljale delavcem zajtrk.Časih	A
velikonočno sonce, od oltarja je vstajalo dišeče	kadilo	v komaj vidnih plavih oblakih.In njemu se je	A
gladil z vročim železom, da je šumelo in se	kadilo.	Kadar se je Iglič doteknil fraka, vselej je Prosén	A
tenkih belih rokah pa je bila zlata posoda za	kadilo;	nedolžnoplašno je gledal obraz iz bujnozlatega	A
pele na koru, od velikega oltarja je dišalo	kadilo,	lesketala se je zlata kadilnica.In Petru je	A
berivko v stran in letela v vas, da se je le	kadilo	za njo. Tam doli pri cerkvi je stal	A
prijetno: meni je bilo prevroče, a se zunaj vsaj	kadilo	ni;znotraj, na podu, pa je bila vročina precej	A
je bila vročina precej manjša, a se je tako	kadilo,	da je bilo težko vzdržati.Zato je bila mlačev	A
plevela. Celo skozi lino poda se je k meni na voz	kadilo	kakor iz dimnika, na podu pa se med seboj še	A
hribih, da se je kljub zahajajočemu soncu kar	kadilo.	»Tisti nemški zdravnik Kneipp pravi	A
postavljali predenj sklede, iz katerih se je prijetno	kadilo	in še prijetneje dišalo.Usoda mu ni dodelila	A
skleda celega krompirja, iz katere se je mogočno	kadilo.	Mati Barba je na mizo za družino natrosila velik	A
Lahonček in na nas je streljal, da se je vse	kadilo	okrog njega.Za božjo voljo sem prosil profosa	A
omlačene snope pa z otepalniki obdelovali, da se je	kadilo	plev in prahu.Šest nas je mlatilo; ker Danijel	A
ugledal. Danes se je daleč tam spodaj nekaj	kadilo;	vzlic temu je dekle trdovratno trdilo, da natančno	A
da je kar tleskalo in da se je od prahu vse	kadilo.	Naposled je tudi omagal in vsi trije so ležali	A
Letela je za mojim gospodarjem, da se je vse	kadilo	po Dunajski cesti.Zakaj pa bi tudi ne.	A
po Selanovih napetih hlačicah, da se je kar	kadilo.	Pri tem udarcev niti štel ni; namesto treh jih	A
je nosila široke krožnike, na katerih se je	kadilo	in prijetno dišalo.Vse to se je postavilo na	A
prikazoval, in bratovščino sta pila, da se je vse	kadilo	in po peklenskem ognju smrdelo!« »Sem	A
žlice so obležale na mizi in iz sklede se je	kadilo,	a lačen ni hotel biti nikdo. Lačen pa je bil	A
večer in pušil iz velike pipe, da se je vse	kadilo	okrog njega. mKaj bo dobrega, Brentač?l vpraša	A
veže, ki je bila tudi kuhinja, se je venomer	kadilo.	Nad vrati je visela konjska podkev, na vsako	A
odfrknila tjadol po Peščenjeku, da bi se vse	kadilo	za njo!Pa res!	A
stiskala ob pobočju. Iz preoranih njiv se je toplo	kadilo.	Hladno jutro zgodnje pomladi je sopeče dehtelo	A
»Kar pokličite me,« je Janez veselo rekel;	kadilo,	ki ga Štepič zažiga Trlepom, mu je šlo v nos	A
seboj bi te imeli radi.« Janezu je tudi to	kadilo	hudo šlo v nos, prevzel pa se ni, čisto mirno	A
zamrl. Izpod slemenov koč se je noč in dan	kadilo.	Koliščarji so se vsi odeli v kožuhe.	A
dopolniti spomladi, so pa kakor spale. Ni se še	kadilo	izpod slemen. Okrog obširnega ognjišča v visoki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani