nova beseda iz Slovenije

hladna (2.115)


spet me je nekoliko zaneslo. Znanost ni tako      hladna,      kot ljudje nasploh mislijo. HONZA: Še nekaj  A
častnih občanstev; ob sončnih dnevih so jim      hladna      senca, kjer se prijetno dremlje, ob nevihti  A
se, kjer je njen dom. Zakaj pozno je že in      hladna      je noč; Bog bodi milosten popotnikom.Odide  A
Zakaj ne morem prezirno mimo nje iti, kakor ona      hladna      ide mimo mene?Zakaj mi vsa kri vzkipi, kadar  A
Klét prekrasna! Klet prostrana me objame      hladna.      A v sredini sódov velikanskih, Tu sedijo patres  A
sončni žar. Večer nad vami tiho vlada, na liste      hladna      rosa pada. Počije zemlja, da vzbudi se čila  A
celo kameniti prestol. Menil sem pa, da ta      hladna      devica roke na prsih razkrižala bo, z mehkim  A
vzdrhtela do podzemeljskih izvorov. celo ti,      hladna,      ostrmela bi! II Kako te ljubim, angel moj  A
ZVEČER Noč je      hladna,      veter píha, v lepih sanjah toga vsíha.   A
spev. Na licu njenem divji gnjev; ostane      hladna      kakor kip, izprazni čašo vso na hip.   A
umreti.“ In poljub na ustna njemu dahne,      hladna,      mrtva mu v roké omahne. Nem od jadne sreče  A
dn srcá ljubezen ti zakleni! Takó mi zima      hladna      govorí. Ko dahnem, sreča, radost odbeží,  A
dn srcá ljubezen ti zakleni! Takó mi zima      hladna      govorí. Zamàn si, hladna zima govoríla  A
Takó mi zima hladna govorí. Zamàn si,      hladna      zima govoríla, ljubezen ne umrje pod tabó  A
četudi v smrt zazíblješ vso zemljó; zam n si,      hladna      zima govoríla. Ko méni bilo ni mogoče tó  A
pa naj bi ti ljubezen pogubila? Zamàn si,      hladna      zima govoríla, ljubezen ne umrje pod tabó  A
ljubica mi je nezvesta, v srcu mojem pa je      hladna      smrt. Pokopal sem svojo ljubezen in vse  A
ljubica mi je nezvesta, v srcu mojem pa je      hladna      smrt. 12   A
njega jaše stari Miloš. . / . / stran 80 . /      Hladna      megla krije vso ravnino; in ne gane se peró  A
na zemlji bleda žalost, strast in greh in      hladna      smrt. Zadrhtéla je od sráma, ah od studa  A
Fin de siecle 1 Kje zdaj si, ljubica ponosno      hladna,      komu zdaj sije tvoj neskončni dan? Ti ne razumeš  A
DE SIÈCLE I Kje zdaj si, ljubica ponosno      hladna,      komu zdaj sije tvoj neskončni dan? Ti ne razumeš  A
nežna je tako? Ah, že skoro bo prišla mrzla in      hladna      ‒ na ves svet legla je čarovnica. PESEM O KLASU  A
Biserov iz hladne rose nisi mi napravilo?      Hladna      rosa se v ledeno slano spremenila je, a ta slana  A
nežna je tako? Ah, že skoro bo prišla mrzla in      hladna      ‒ na ves svet legla je čarovnica. Tu je jesen  A
/ stran 46 . / Znotraj toliko jeze, zunaj      hladna      voda, ki odteka. V dušah zadušljivi plini, odzunaj  A
duhtela, Ki mrak jo tihi je objél. Na polje      hladna      rosa pada, Po nebu vnéma zvezd se žar; Ljubezen  A
pijana lepote, da trezna postane, trezna in      hladna,      kot od jesenskih nalivov izprana cesta. Porcelanas  A
pa vesele kroži. . / . / stran 75 . / Rosa,      hladna      rosa kamenje močila, luna, bleda luna nanje  A
ti je tesno, stopi vanj! Dovolj globoka je      hladna      tema, potopi svojo bolest do dna! Kdo si?   A
........................................ 94      Hladna      jesen že prihaja ..........................  A
v kamrici sama leži. . / . / stran 95 . /      Hladna      jesen že prihaja Hladna jesen že prihaja, po  A
. / stran 95 . / Hladna jesen že prihaja      Hladna      jesen že prihaja, po dolincah slan′ca pada.  A
cele noči.« Ptička zletela, v javor se use′la,      hladna      je senčica javorjeva. Ptička zletela, na okence  A
tam lipica Stoji, stoji tam lipica, pod lipo      hladna      senčica, pa v senci miza kamnata, na štiri ogle  A
javor zeleni. Pod njim mi je, pod njim mi je      hladna      senčica. Pod njim mi je, pod njim mi je dragi  A
dež ... Bova vsaj to enako čutila, kako se bo      hladna      kaplja na toplem licu razlila. PRIDI Do vseh  A
tudi belkaste ustnice so drhtele. Mici pa je      hladna.     Sezula si je čevlje in si nadevala copate.  A
začudena in malce zmedena, ko je opazila, kako je      hladna.     Vsako dekle bi se razburjeno odpravljalo na poroko  A
svetlobo in sreča, da so že neobčutljiva in      hladna      in vsa ploščata s srajco do kolkov.A katero  A
. stran 237 . \/ Vse bi bilo boljše kakor      hladna      prezrtost.A česa me krivite?  A
smela tako ravnati. Ne bi bila smela biti tako      hladna.     A je spet res, da je bila ravno njena neprizadetost  A
»Samo najdite.« In je že spet spoštljivo      hladna,      ko ga nenadoma vika. »Ti nisi kakor druge.«  A
trenutek se ji je posvetilo, vendar ostala je      hladna,      ker njuna vsakodnevna in vztrajna ironija ni  A
Sestra kolikor toliko dobre znanke. In ta      hladna      in preprosta ugotovitev mu je vrnila zavest  A
popolna, izklesana in gladka, svetla in prijetno      hladna,      skoraj slovesna, kakor mogočen kos črnega marmorja  A
ker nista mrzla. Dva kamna nista, ker nista      hladna.     Dva oblaka nista, ker nista tako lahka.«   A
tacal z bosimi nogami, ker je bila tako mehka in      hladna.     Toda tam sem doživel tudi svoje prve resne ure  A
grapi, kakor bi se hotel posloviti od noči.      Hladna      sapa mi je udarila v lica. »Piha!«  A
in hladno, zato je bila tudi sama stroga in      hladna,      mrzla. Ta vojna pa jo je zdramila.   A
Volčjo grapo, ki je bila res zoprna, mračna in      hladna.     Kadetka je vso pot molčala.   A
bile rosne. Stisnil sem ji roko, ki je bila      hladna      in raskava od zemlje. »Na svidenje.  A
ob vodi. Gostilniška soba je bila temna in      hladna,      oknice so bile priprte, mize pregrnjene zobledelimi  A
enkrat poribal ob deblo, da ga je spet obsula      hladna      rosa.Zadovoljno je zapredel, si s široko roko  A
po tej srebrni otavi. Bila je tako mehka in      hladna,      da sem se kar zibal od neznanega ugodja.Ko sem  A
je pomlad, začetek poletja, milo zelenje in      hladna      senčica, nobenega žgočega vetra, ki se bo zdaj  A
prijahal v podnožje hriba, je sonce izginilo in      hladna      senca ga je zalila.Spodbodel je konja, da je  A
vrati. Odprta so bila in notri je zevala črna,      hladna      praznina.Tja noter?  A
temniti gozd pod njegovimi nogami, potem je      hladna      senca segla v tisto mirno ploskev in gor, v  A
čez morje. Galjot je čutil, kako mu njegova      hladna      sapa - od kod prihaja? iz zelenihgajev domačih  A
prenočiščem. Nazadnje se je odločil, ne bo tako      hladna      noč, nismo več v visokih gorah, spati je mogoče  A
bo prišel tudi z one strani, krogle, granate,      hladna      rezila bajonetov, zdaj to dobro veš in nobenega  A
od nje nasiti, ogreje in razsvetli temna in      hladna      duša popotnice iz daljnega kraja, kje so zlati  A
bilo besed za njeno dušo, ki je bila zaprta,      hladna      in prazna.Gledala je tudi v Njeno obličje,   A
povedati, a Simona ni tukaj, ker je soba zmeraj      hladna      in prazna, tudi kadar je Katarina v njej, Simon  A
se naslonil na steno. Dobro mi je dela njena      hladna      in hrapava površina.Ne vem, od kod se je spet  A
bil zraven, sam ne vem kdaj. Sva bila mirna in      hladna.     So že zorele podrobnosti.   A
vem, jaz vem, da moram skrivaj ljubiti tvoja      hladna      usta, mnogo željena, mnogo oboževana usta,suženjsko  A
hlepečim trzajem zateči kak glas, se kelih zlepi in      hladna      kelihova lepljiva tvarina okameni na licu.   A
se približuje, modrikasta je od mraza, njena      hladna      in raskava koža se dotakne čela, pritisne, obmiruje  A
udarci srca kljuvajo ob lobanjski svod. Njena      hladna      roka, topli laket nad njo, njeno mlado telo  A
dogajajo.« Od tega čudnega glasu ga je oblila      hladna      zona, ne od besede »strašno«, od strašnega in  A
tišine jutranjega stvarstva. Tu je bila zdaj      hladna      jutranja tišina pred vročim in hrupnim dnevom  A
podobo lepe pokrajine, včasih je jesenska in      hladna,      včasih je pomladanska in topla.Jeseni je gotska  A
Vrat ni bilo.      Hladna      in čute varajoča temna ploskev se je razprostirala  A
sedaj ne obsije tako svečano, nobena tihotna in      hladna      cerkev vas ne napolni s takim visokim čustvom  A
Svoje mora storiti. Zunaj je      hladna      jesenska noč.Vsa dolga hladna jesenska noč je  A
Zunaj je hladna jesenska noč. Vsa dolga      hladna      jesenska noč je pred njim.Stopi hitreje.  A
svetlobe, zgoraj v kuhinji. Natanko tako tiha in      hladna.     A zdaj je tu, na svojem velikem nočnem pohodu  A
malo naprej, noter, le dva, tri korake velika,      hladna,      gladka površina izložbenega stekla.Tako jo pozna  A
Ves bel je in snažen in pološčen. Voda je      hladna      in sveža in čista.Vse je takšno, tudi prostor  A
slišati bobnenje. Hiša Vladimira Semjonova je      hladna      in zanemarjena.S svojih dolgih hoj čez polja  A
svet, kako me od tega nejasnega čutja obliva      hladna      slabost.Stopil sem korak naprej in po sredi  A
ljubljene in jaz nisem mogel do nje. Njena      hladna      svilnata koža, mrzli vršički njenih prsi, njena  A
kako mu kri odteka iz glave, kako so senca      hladna      in da se na čelu nabirajo hladne kaplje.Ta široka  A
je, pojdiva dol v kabino, naj reče, voda je      hladna,      naj se pošali, naj se zasmeje, naj zakašlja  A
spomnim se reke, ki je tekla spokojna in mirna in      hladna.      Z glavo veliko ko zvon sem šel po vroči in  A
temno pročelje sosednje hiše in nenadoma mu je      hladna      mrščalica stekla po hrbtu in vsem telesu.Na  A
dihanja. Le da je zdaj na oni strani in spodaj      hladna      in mokra spomladanska ulica.In temno nebo nad  A
v večernem zraku, in težek vzdih je odnesla      hladna      sapa.‒ Pozno drugi dan so se razhajali svatje  A
posebne dejavnosti, cerkev je bila pozimi prijetno      hladna      in poleti prijetno topla, njeni zidovi niso  A
»Gotovo, majčica, gotovo. A      hladna      mora biti kri v teh podlih časih,« je momljal  A
peči, ko sem se tiho poslovil. Zunaj je bila      hladna      noč poznega poletja.Prijetno je udaril vame  A
sredi polja njegova stara noga in ga ne objame      hladna      Morana.« »Morana ti prizanese!« Prišla sta v  A
ni se več šalila z Ireno, do njega je bilá      hladna.     V njem je gorelo in sičalo.   A
se ogrne s svilo. Kako mrzlo je zlato, kako      hladna      je svila!Pogrešil je na mah tisto, kar daje  A
zadovoljen. Ni ga grizlo, da je bila despojna tako      hladna,      ni ga bolel trn, s katerim ga je pikro zbodla  A
Na mah sem bil miren.      Hladna      moč mi je napolnila ude. Strah in obup sta izginila  A
se tiščal peči. Ni še pritisnila zima, komaj      hladna      jesen, pa je mož že zavijal revmatične noge  A
je merila z očmi Aleno, ki je bila na videz      hladna      in je mirno gledala sliko.V srcu pa jo je vendar  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA