groga (106)

razsajala, ko se je Peterlinov hlapec obesil, tisti	Groga,	veste. Zimovka.Slabo znamenje, verjemite,	A
Nazori mlade Brede 25 Za čast 32 Predsednik	Groga	48 Slabi časi 59 Damske ure 106 V gorskem zakotju	A
svetlo kronico. . / . / stran 48 . / Predsednik	Groga	Večeri so dolgi, govorica šviga na vse strani	A
svetovalca Groge Pipana, imenovanega gospod	Groga.	Hrust, brkat, takole, in glasan: čez vodo si	A
prišlo na vrsto čitanje obtožnice. Zdaj je	Groga	dobrohotno svetoval obtožencu, naj sede: »da	A
razkošnosti privoščil celo zagovornika, je oče	Groga,	obziren na vse strani, še tega malo pobožal	A
Dramatično! Mrko se je gospod	Groga	ozrl na obtoženca, pomeril ga od nog do glave	A
dvorani, napetost je kipela k vrhuncu. Tačas pa je	Groga	s polno paro treščil v ubogega grešnika na obtožni	A
zaregljala, ko si segel po nož?« ‒ In se je naš dobri	Groga	v resnici razvnemal in ne le na videz in je	A
zalegel in do veljave je prišel zopet predsednik	Groga.	»Grešnik stari,« je grmel, »ali ste človek,	A
Pa smo bili vsi teh misli, tudi predsednik	Groga,	da obtoženec ni kriv.Baš njegov in njegovega	A
spustil obtoženca spet v razpravno dvorano in	Groga	Pipan mu je razglasil oprostil no razsodbo in	A
s šivanko ob dolgi novi hlačnici. Prijatelj	Groga	reče očetu: »Veš kaj? Pomladi pojdem zopet na	A
dobro izučil krojaštva?« Francelj gleda strica	Groga	in neha vbadati v trdo raševino. »No, le povej	A
Franceljnom k znanemu krojaču. Mojster krojač in	Groga	sta si prisrčno stisnila roke. Francelj je obstal	A
je izučil in ostal kar pri njem. Ko sta se	Groga	in mojster porazgovorila, je mojster prijel	A
opoldne pošteno obedovala v krčmi, ki jo je	Groga	poznal.Francelj je bil ves zbegan.	A
Judenburg tako velikanski. Zvečer ga je stric	Groga	pripeljal nazaj in ga izročil in priporočil	A
njemu prej neznane okrogle štruklje. Tudi stric	Groga	je prisedel.Zvečer se je poslovil od fanta in	A
vsej mestni gospodi,« je ugotavljal sošolec	Groga.	»Pri hoji v hribih pa si enkrat vroč, enkrat	A
sem gor višje na Gorenjsko,« se mi je smejal	Groga	in pokazal proti Storžiču. »No, se ga kaj bojiš	A
razkazal Brezje z okolico...« je menil sošolec	Groga.	»Za Dobrčo bi bil še nared, Storžič pa naj še	A
obvezuje odpadlo sivo brado in reče: »Mojster	Groga,	te besede mi ne moreš zameriti, jaz te nisem	A
oblečen in mlajši. Nikar mi ne zameri, mojster	Groga,	mi vsi te nismo poznali do zdaj ne, da si naglas	A
24 . / Nande, ali kakor ga je Tomaž zval,	Groga,	naglo s prstom migne, da naj molčé, in nobeden	A
molčé kakor zmerjani otroci. »Že grem, mojster	Groga,	a žejen sem bil, in glej, ker imam to brado	A
Oba se vrneta.	Groga	jima govori: »Nobeden od vas ne zini nikomur	A
Šepavi mlajši odide. Tomaža Velikonjo pa odvede	Groga	k steni in mu tiho ukazuje: »Preobleci se, kakor	A
boječe in svojo suho roko briše ob koleno.	Groga	razpoloži novce in brzo povrhu prešteje ter	A
Poznaš, kákovo je?« »Mojster	Groga,	nikoli več!« reče skesano Tone in hoče oditi	A
skesano Tone in hoče oditi z novci. A glavar	Groga	mu veli: »Stoj in poslušaj!Veš, kje je Kolovec	A
krčmar prinesel papirja in drugega pisala.	Groga	nariše na papir veliko roko, podnjo konjsko	A
Morda pa ni res, da je tudi on rokovnjač. »	Groga?	Kdo je Groga?	A
»Groga? Kdo je	Groga?	Ta na Paleževini?« vprašuje Blaž, ki je vedno	A
posrečilo prvič prevariti Bojca. »Ti ne veš, kdo je	Groga?	Ti, ti nisi ... !«	A
rokovnjače je le Nande ukrotil. Bojec mu je rekel	Groga,	Groga!Prav rokovnjaško ime.	A
je le Nande ukrotil. Bojec mu je rekel Groga,	Groga!	Prav rokovnjaško ime.	A
porekó ljudje, ko to slišijo! Ta Nande ali	Groga	je gotovo eden glav rokovnjaških, če ne prva	A
kaj je še slišal? Da ni Nande, ampak da je	Groga,	Groga, rokovnjač.« »Kdo to pravi?«	A
še slišal? Da ni Nande, ampak da je Groga,	Groga,	rokovnjač.« »Kdo to pravi?«	A
vprašan, manj vedel; le toliko je ponavljal, da je	Groga	rokovnjač in ne eden zadnjih. O tem, to se ve	A
pripovedovanja stoprav se domisli Blaž, da je	Groga	Bojcu naročal, naj gre k brdskemu pisarju, da	A
opraviti v tej rokovnjaški stvari. Zakaj je	Groga	naročal, naj vaš pisar poroči, kdaj Francozje	A
če je dimnik še tako črn in sajast.« »Je li	Groga	doma?« vpraša Tonček, ne zmenivši se za bodečo	A
nekdo je odrinil zapah. V odprte duri stopil je	Groga;	imel je veliko rumenkasto 1 Slovensko: Ali	A
sedemdeset, pa drugo sem tebi pustil,« reče	Groga	ter odrine denar na drugi konec mize.»Imaš še	A
naše ogovoril; dejal je, da je zate, mojster	Groga.	« Ta hlastno odpre pismo in ga prečita.	A
dobro si opravil.« Tonček se hoče odpraviti, a	Groga,	ki se je bil že od njega v sobo nazaj obrnil	A
reče osorno pisar ter koraka po stopnicah.	Groga	je bil menda že čul šum, katerega so bili napravili	A
stal sredi sobice ter radovedno zrl okoli.	Groga	je izpregovoril te besede nekako zapovedujé	A
ker vas ni bilo, poslal sem po vas,« povzame	Groga	besedo.Tudi to je bilo dovolj osorno rečeno	A
dovolj osorno rečeno, a vendar ne tako, kakor je	Groga	govoril s svojimi podložnimi. »I jaz sem bil	A
malo upognjen nosil. »Kaj je?« vpraša pozorno	Groga.	»Zdaj še nič posebnega!	A
norčujete? Povejte, kaj se je zgodilo,« opominja	Groga.	»Nekov Blaž je zatožil vas in mene pri kolovškem	A
zdaj pod ključem.« »Prekleti Mozol!« mrmra	Groga.	»Da, da,« nadaljuje porogljivo pisar, »to je	A
zaprtih trepalnic opazoval je po lisičje mojstra	Groga.	»Vraga, kaj?	A
reče oni, a zadnje s porogljivim naglasom.	Groga	se je bil že umiril.Uprl je oko trdo v starca	A
plemenitemu Basaju, jako zanimiva biti!«	Groga	je strmeč zrl v govorečega; pri zadnjih besedah	A
Ožbolt, da tam prenočé.« »Vem, vem,« sika	Groga,	»dobil sem nocoj pismo iz Istre, da nosijo ogromno	A
reče pisar. »Ne poznam ga!« omenja nejevoljno	Groga.	»In četo spremlja gospod Vernazz, tajnik in	A
Dubrovniškega.« »Kdo je ta Vernazz?« reče pazno	Groga.	»Povedal sem vam, kdo je in kaj je sedaj; a	A
Pojdite z menoj!« Pri zadnjih besedah je postal	Groga	nekako mehak, a ohrabril se je.Šla sta s pisarjem	A
Med, potom mu pove Bojec o Mozolovi usodi.	Groga	je molčé poslušal. Ko stopi v krog pri ognju	A
postal in pogledal za deklico: »Hudir! Ko bi me	Groga	ne bil tako pisano gledal, ko mi je naročal	A
kuhala jim je večerjo. Okoli enajste ure stopi	Groga	v izbo; imel je ono veliko brado in lasuljo	A
kobilar pred njim. »Kako je doli?« vpraša	Groga	naglo in nepotrpežljivo. »Delo ne bo posebno	A
katerem praviš, da menda ni oficir?« vpraša pazno	Groga.	»Velik in suh je pa črne brke ima!« reče oni	A
Razumel!« deje Tonček, čeravno ni umel, kaj hoče	Groga	temu Francozu. Malo pozneje bili so vsi rokovnjači	A
pozneje bili so vsi rokovnjači zbrani pred hišo.	Groga	je v kratkih besedah odločil vsakemu svoj posel	A
vrzite v graben pod cesto; pa hitro!« dejal je	Groga,	ki je pristopil sedaj. Stal je do tega trenutka	A
se je naglo za steno. Z onkraj ceste skoči	Groga	‒ on je bil zadnji strelec ‒ v gručo okrog kapitana	A
niso mogli prav do njega; a sedaj, ko je silil	Groga	in ko Boissac pri otepavanju udari enkrat po	A
pokaže tajnika. »Ne vem!« reče ta porogljivo, »	Groga	ga hoče imeti in, kakor se mi dozdeva, božal	A
prisopihali tudi drugi rokovnjači gor na planoto.	Groga	je bil zadnji. Ukazal je polglasno postaviti	A
oziral se po groznih, očrnjenih obrazih. Tudi	Groga	je težko sopel; pa ni bil utrujen; strast ga	A
Nekoliko trenutkov bilo je vse tiho v krogu.	Groga	se je ozrl še enkrat hitro po tolpi in potem	A
A komaj je izustil zadnje besede, stopil je	Groga	za korak bliže.Široki plašč zdrknil mu je z	A
si ga ugonobil? Ta, ki stoji pred teboj, je	Groga,	rokovnjaški glavar, kralj v svojem kraljestvu	A
je čutil, da tukaj zanj ne bode usmiljenja.	Groga	je nekoliko trenutkov umolknil in zrl v svojega	A
dezertiral. Od tedaj pa sem bil vaš, od tedaj sem	Groga,	rokovnjaški glavar, volk kakor vi, kateri se	A
ti, pes, povej, ni li to resnica?« obrne se	Groga	k tajniku. Ta je stal s povešeno glavo pred	A
bolj mirno: »Povedite mi vendar, ali vas je	Groga	poslal proč, ali hočete sami iti.Morda greste	A
službo, ker vas je brdski dohtar zapodil?« »	Groga	me je plačal in mi dejal, naj grem, kamor hočem	A
hladno; »kaj misliš, da nisem videl, kako je	Groga	danes spravljal vse svoje reči, denar in drugo	A
danes spravljal vse svoje reči, denar in drugo?	Groga	vam bo ušel, to ti pravim, in pustil vas bo	A
/ . / stran 156 . / »Jaz le pravim, da je	Groga	zvit kakor lisjak, ki že deset let kure s pragov	A
Tonček je povesil glavo; spominjal se je, da je	Groga	časi res več vedel, nego je bilo njemu ljubo	A
dozdeva, da pravo mislite; in čakajte, morda jo	Groga	še nocoj pobriše, kajti naročil mi je za tisto	A
In vedi ga vrag! Francozi že vedó, da se mu	Groga	pravi, glavnemu vodji!« Tonček je z obema komolcema	A
je tudi takoj izpustil: »In vedi, prijatelj,	Groga	sam vse to že vé!« »Sakra-miš!	A
ne?« »Seveda; pa jaz ne vem, kje bi se ujel	Groga:	jaz nisem hodil še k tisti ženski.« To je konjarja	A
kajti pobegnili so bili čez štajersko mejo. Tudi	Groga	je bil imenovan med njimi, a pravega njegovega	A
nekdanje silne rokovnjaške drhali. Tudi nekov	Groga	je nastopil, imenovan »veliki Groga, rokovnjaški	A
Tudi nekov Groga je nastopil, imenovan »veliki	Groga,	rokovnjaški papež«, ki je svoje ljudi v Udinem	A
to zapustiš!« Pa to ni bil pravi nekdanji	Groga.	Umrl je ta mož v visoki starosti šele leta 1854	A
zastavni gospodje: Vesel, Trbuc, Ažman, Ravnik,	Groga	in drugi taki.Ti naši gostje so se menili dostikrat	A
Razen tega pa še mnogo mnogo drugih. Gospod	Groga	mi je posodil precej debele bukve, ki so bile	A
realizaciji svoje poslovne strategije. Direktor	Groga	Čenčič zatrjuje, da je njihov glavni namen razvijati	D
Bistrici - Zadnji rokovnjaški glavar, Veliki	Groga,	Nandetov učenec, je umrl leta 1855 Ljubljana	D
prenehalo. Zadnji rokovnjaški glavar, Veliki	Groga,	Nandetov učenec, je umrl leta 1855, star 94	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani