grmi (362)

ARON Gospod prejasni, zunaj je nevihta.	Grmi	in bliska se.V dvoru je vse nemirno, nihče ne	A
sem, gospod? HONZA: Oprostite, gospa, zunaj	grmi.	Dež bo.	A
cerkev, polna ljudstva. Bravšič v meniški kuti	grmi	s prižnice. BRAVSIČ: Odpadnik Trubar in	A
vesele ali žalostne novice. Slap drugo jutro mu	grmi	v ušesa; junak premišlja, kak bolj spodej lena	A
na skritem otočku smo se izkrcali. So	grmi	sršeli, skržati so peli in pod brnistro v	A
kosmino kipečih topolov, mivko pobrežja pod	grmi	lesnik češe v srepečem precepu polletja, v zdrob	A
gledaje slavnega junaka, in sto in sto glasóv	grmi:	»Rešitelj Jefte naj živi!«‒	A
ki z oken šviga. In votlo kot grom iz dalje	grmi	srdito in bridko junak govori: »Star ribič ob	A
polja stoji trepetajoč, ko vihari vihar, ko	grmi	in treska, ko polje požar... stojim sam sredi	A
mirno b′lo. . / . / stran 274 . / Po gorah	grmi	in se bliska Po gorah grmi in se bliska, fantič	A
274 . / Po gorah grmi in se bliska Po gorah	grmi	in se bliska, fantič moj po polju vriska. Vriskaj	A
črni kos 76 Po cesti sem tekva 77 Po gorah	grmi	in se bliska 78 Po gorah je ivje 80 Pobič sem	A
mojha! [ Koroška ] . / . / stran 78 . / Po gorah	grmi	in se bliska Po gorah grmi in se bliska, ljubček	A
stran 78 . / Po gorah grmi in se bliska Po gorah	grmi	in se bliska, ljubček moj po polji vriska.	A
Stala sta na nizki brežini, vsenaokoli so bili	grmi	krvavega reja umirjeni ognji sredi belkastih	A
191 . \/ A ni tekel za njo; šel je počasi med	grmi.	Kakor dva razposajena šolarčka; in ves popoldan	A
brani privida. Počasi je stopal med bakrenimi	grmi.	Če ji je zoprn, zakaj je ves čas takó sproščena	A
nizke skladanice oglatih hlebcev iz apnenca.	Grmi	gorečega reja pa vmes zmeraj znova vzplamenevajo	A
nagnilo, ko sta se vračala. Hodila sta med redkimi	grmi	čez Dobravo in molčala. Obema je bilo tesno	A
nenadoma ustavi pred Jero ter s širokimi kretnjami	grmi	vanjo: »Le zakaj imamo babe v vojski	A
Baška grapa v poletni zori. V dnu doline vre in	grmi:	mine treskajo, strojnice regljajo, streli odmevajo	A
vse. Položna, skoraj gladka, samo z redkimi	grmi	posejana senožet ob prelazu.Nad senožetjo, ob	A
»Zdravo! Zdravo!« zadovoljno	grmi	Sova in počasi zapira vrata. Pri prvi	A
Roke kvišku!« vpije Narte. »Na noge!« votlo	grmi	zavaljeni domobranec in se z debelimi očmi plašno	A
Hrvati, Črnogorci, Makedonci, Slovenci ...« Mimo	grmi	tank z napisom »Svobodo Trstu!«	A
prikaže se tankist. Sova ga navdušeno strese in	grmi	vanj: »Odkod?«	A
in rekah, psoglavci, luskinasti zmaji, goreči	grmi	sredi gozdnih jas, v katerih gori Satanov duh	A
desetletni trud, zbiranje ogromnih vojska, zdaj voz	grmi	navzdol, cesarici in njeni pravični stvari po	A
potrka na prsi. »Le poslušajte, mati, kako to	grmi!	Jaz imam dvojne prsi!«	A
čebulo in kmeti priganjajo pšenico. Bezgovi	grmi	okoli pokopališkega obzidja bodejo v oči, v	A
nasičaš s svojimi razpadlinami in te drevesa in	grmi	použijejo in posrkajo v konice vej in listje	A
raste ruševje in se svetijo v soncu goreči	grmi	sleča.Od tod sta zavila proti vzhodu nad Plaznino	A
spet izvlekel časopis. In prav takrat se je pod	grmi	pritihotapila ‒ ne za trideset korakov od njega	A
uprto proti polnoči, proti cilju. »Nad Bizanc!«	grmi	krog njega.»Maščevanje!« kriči srce.	A
odtrga v sončnem vrhu gore, se zatoči po strmini,	grmi	skokoma proti prepadu, se razbija v kose ter	A
Prečarani svet zelenja. Drevesa,	grmi,	trava. Voda žubori.	A
izpod Gradišča močan dotok: čez izprano skalovje	grmi	iz ozke špilje slap, katerega spenjena voda	A
plotu so se jeli suvati in drenjati, zato tako	grmi	nanje. Škilec nadaljuje:	A
predsednika ... Slava mu!“ In od vseh strani	grmi:	”Slava, slava!“Zadovoljno se smehlja gospod	A
stemnilo. Na vseh stranéh so stali visoki rožni	grmi,	a zadaj je segalo drevje do nebá ter širilo	A
koraki na pesku, razmeknili so se na vrtu rosni	grmi	in so zašumeli. »St!«	A
rasla na ozkih stezah, divje razraščeni rožni	grmi	so nama zapirali pot in časih se je ranila ob	A
Francka, mojo žalost: vse rože so zvenele; vsi	grmi	so se posušili, rumeno listje je ležalo zgrbljeno	A
ob oknu; tiho ihtenje je dramilo vrt in rožni	grmi	so podrhtevali, kakor da bi kapale solze nanje	A
so nekoč na obeh straneh cvetli visoki rožni	grmi.	”Kod ste hodili?“	A
Franc?“ ”Nikar se ne boj, duša moja ... naj	grmi!	... No, čakaj, da te odenem ...“	A
brezkončnem bregu ... ali ne slišiš, Franc, kako	grmi?	... Kamenje se je usulo s klancev dol ...“	A
kostenec. Kraj vinogradov so poganjali bujni	grmi	pelina.Oh, pelin!	A
Brata svetnika« ‒ zdajci povzdigne glas, da kar	grmi	po vsi dvorani ‒ »brata svetnika!Ali ti je neznan	A
bi drugam zaredal pogovor. »Ali kdo še kaj	grmi	zoper mene?« »Kaj bi grmel?« se je prior	A
vznemirila in nerodno premeknila knjigo. »V Stični	grmi	zdaj zoper nas vse,« je prior povzemal. »Dobili	A
svetal ... Bog sam sedi na njem ... hudo se drži ...	grmi	in govori: Ne ubijaj ... ne kradi ...!«	A
snega so poblestevali v rebrih belo cvetoči	grmi	trna. V krošnjah češenj pa so pošumevali roji	A
vrtom gosta praprot med pritlikavimi brinovimi	grmi	tjakaj do porasle smrekove gore, katera, kakor	A
se je daleč po vedno ožji dolini med vrbovimi	grmi	vil in bleščal v jutranjem soncu.Tudi velika	A
krošnjo in podkovano gorjačo stati med vrbovimi	grmi.	V tem glasovitem kotu tedaj bi bil tistega večera	A
mislil.« . / . / stran 8 . / »Ti si kaj slišal!«	grmi	brat. »Nič, verjemi, da nič.	A
prožile orumenelo listje v travo. V listju pod	grmi	so brskali kosi in pošumevali strnadi, ki niso	A
ležita kar dva krepka hlapca in smrčita, da kar	grmi	od sten; drugih domačih ljudi ni videti, in	A
sunek za sunkom, stres za stresom, pri vsakem pa	grmi,	tuli in buči pod zemljo, kakor bi se vsak hip	A
obrobljeno z visokim macesnovjem, in še vedno	grmi	kakor nekdaj slap Savice v navpičnih stenah	A
pol zrele lešnike; male deklice so sedele za	grmi,	pletle pisane vence iz nabranih cvetlic in karale	A
prijetno diši, dalje hodečemu po položni stezi med	grmi,	cvetovi in veselimi senoseki. Stopim pred šotor	A
je bilo ravne črte proti zahodu. Med nizkimi	grmi	se je hodilo prav prijetno, rekel bi, valovito	A
vil je svoje gibčno telo in gosto kodeljo med	grmi	naglo in previdno ter nekaj v gobcu nesoč.	A
sonca! Naj se skrije za črne oblake, naj z neba	grmi	in dežuje, dan bo vendar prekrasen, ker blagi	A
ISKAL SEM KAČE Lev mi je dal znamenje. Pod	grmi,	pod brini, pod kamnitimi obori, sem stikal za	A
njegovih oči se ti bliska, iz njegovih ust ti	grmi.	Ne zabi, ženska, da si telo brez duše; ne misli	A
praskaš za ušesom, kaj se držiš kakor mačka, kadar	grmi!	Pri meni ne najdeš okroglega, če me na glavo	A
Nestrpljivo čaka Rus znamenja. Drugje	grmi	boj že celo jutro; kaj je to, da se miruje ravno	A
vsem logu. Saj so rasli na vsaki trati gosti	grmi	rdečega resja, in ob potu so bili vsepovsod	A
prijetno, zakaj kraj pota so cveteli veliki, gosti	grmi	rdečega ravšja.Kekec je pogledal molčečo Pehto	A
in zdaj beživa domov, da se otmeva. Strašno	grmi	pod nebom in nad zemljo.A nevihte ni videti	A
prekleti Italijani vrtajo hribe, da noč in dan	grmi.	Vem, da si želite čimprej v vaše kraje, v vašo	A
»Ne!« so ji odgovarjali. »Zunaj	grmi	in se bliska!« Ko je okrevala, je bila bleda	A
večeri pod kostanji, to so tiste stezice med	grmi	rož, to je vonj jasminovega cvetja, ki polni	A
kavarno, in zdaj ‒ že skoro proti jutru pod	grmi	in slavčjimi pesmimi po beli cesti proti domu	A
desni in levi in dalje na obe strani cvetoči	grmi,	pritlikavo drevje, rože in klopi in stezice	A
ozkem potočku, ki teče skozi vrt. Okrog stoje	grmi,	košati črni grmi, ki so se premikali pred mojimi	A
teče skozi vrt. Okrog stoje grmi, košati črni	grmi,	ki so se premikali pred mojimi zmedenimi očmi	A
kavarno, in zdaj ‒ že skoro proti jutru ‒ pod	grmi	in slavčjimi pesmimi po beli cesti proti domu	A
gniti. Ho, a vi bučite kakor divji lov, ki	grmi	v kresnih nočeh preko naših host, ho, drenjate	A
desni in levi in dalje na obe strani cvetoči	grmi,	pritlikavo drevje, rože in klopi in stezice	A
ozkem potočku, ki teče skozi vrt. Okrog stoje	grmi,	košati črni grmi, ki so se premikali pred mojimi	A
teče skozi vrt. Okrog stoje grmi, košati črni	grmi,	ki so se premikali pred mojimi zmedenimi očmi	A
duplino in se širila zunaj med drevesnimi debli in	grmi	po gozdnih tleh, tuintam se je že oglasila živahna	A
nekje v dalji se turkizno modro bliska, zamolklo	grmi.	Rosi smrdljivi, lepek dež.	A
dreves, po nekih neznanih poteh med obrezanimi	grmi	lovora; ves čas jim je tik za petami, zamahuje	A
Udarja po stenah. Njegov glas	grmi.	Teče v kuhinjo.	A
straneh dneva, in še s tretje, se bliska in	grmi.	V sprijetosti s trenutkom spregledam in preslišim	A
Tukaj so nam ljuba in domača še celo drevesa in	grmi.	Divji konji se še zmeraj podijo po travnikih	A
posamezne dobe, jablane so bile genealoška drevesa,	grmi	bitke, svet je postal simbol.Na zidovih sta	A
in potem prostrane ravnine, porasle z bornimi	grmi	in posejane z velikimi skladi granita.Na vsem	A
bujnim listjem in nageljnovih nasadov; tam so	grmi	poprovca nadomeščali bodljikave žive meje evropskih	A
popolnoma prepričana, da se tega res spomni, »ker	grmi.	Ne, ne,« se je naglo popravila, »ravno obratno	A
splet kamenja in rastlin - drevesa, živa meja,	grmi;	tam je tudi veliko vode - vodnjaki, potoki,	A
Vzdigne glavo. Čez steno se vlečejo	grmi,	cvetlice, zelenjava, sadje, vmes ptiči, ribe	A
ciprese so rasle žalostno in spodobno, drobni	grmi	vrtnic so rasli med grobovi, s svojim nenehnim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani