dihala (569)

Je res? Te tvoje oči so ga videle, ta usta	dihala	ž njim isti zrak, te noge šle čez prag, ki ga	A
zadušim v tej kleti, ki otrovna usta niso ji	dihala	nikoli čistih vzduhov in bom ležala mrtva, kadar	A
šla na Snežnik, naredi, da bom še bolj globoko	dihala	prebujajoči zrak, naj tvoj dotik raztegne čar	A
seženj daleč. Porodnica je ležala nezavestna,	dihala	je poredkoma in komaj vidno, žila se ji ni dala	A
počasi odprla, vtaknila je uho v režo. Mati je	dihala,	čisto rahlo dihala. Potem je v kuhinji zajahala	A
vtaknila je uho v režo. Mati je dihala, čisto rahlo	dihala.	Potem je v kuhinji zajahala okno in se spustila	A
se ti zdi?« je vprašala. Še zmeraj je hitro	dihala.	Tekla sta bila, kakor da bi se bala, da bi zamudila	A
pesteh. »Vso si me usopel,« je rekla in globoko	dihala.	»Kdo je začel?« je smejé vprašal.	A
Martina. Ozrl se je okrog sebe, kakor bi smrt	dihala	za oknom ali za vrati, in najrajši bi okno zaprl	A
njuhala tobak, da je imela nos zmeraj zadelan.	Dihala	je samo skozi usta, v prsih ji je cvililo, govorila	A
hiši in okrog hiše se je naselila tišina in	dihala	iz praznega hleva in iz molka, ki je ležal med	A
globokem izrezu je tičal širok, razpihnjen nagelj.	Dihala	je globoko, nosnice so ji drgetale, lica so	A
se z druge strani naslonila nanje. Težko je	dihala	in noge so ji klecale. Hropla je od straha	A
pripoveduje Heliodorus, »vendar sta iz njene postave	dihala	ponos in plemenitost.«Pred njo leži lep mladenič	A
njihovi oblasti. Zraven so bile, da je sapa toplo	dihala	v njegov vrat in da je telopokorjeno in srečno	A
pograbila za trd pecelj in ga držala in glasno	dihala	v njegovo uho kot bi bobneli vetrovi ob stenah	A
obvladljivega dogajanja, nasprotno, iz vsega tega je	dihala	tista čudna zgodovinska negotovost, tisti čar	A
zgoraj na postelji končno mirno in enakomerno	dihala.	Katarina je slišala od nekod, morda s podstrešja	A
in ga potegnila k sebi, na posteljo. Ja, je	dihala,	ja, ja, je govorila brez prestanka tam spodaj	A
naokrog. Kraljica, seveda sem kraljica, je	dihala	in sopla predse in se čudila tej beli svetlobi	A
rokav in se z obrazom sklonila čisto zraven, kar	dihala	je vame, ko je rekla, veš kaj, tega heca pa	A
102. Leonca je enakomerno	dihala	v slušalko.Se spomniš Masade? je rekla.	A
skozi odprtino, ki jo je napravila britev? Je	dihala	skozi luknjo?Kakšen zvok je bil to?	A
je hropla, moj bog, kako je hropla, kako je	dihala	skozi tisto luknjo? Deset devetdeset.	A
se vrgla v mahovino in nekaj časa le globoko	dihala,	potem, ko sta prišla do sape, pa sta si pri	A
takšna milina jo je ozarjala, taka dobrota je	dihala	iz mladega, nezavedno lepega obličja. »Pozdravljena	A
toda sveža narava in deviška sramežljivost je	dihala	iz vse njene osebnosti.»He, kaj!« je zagovarjal	A
je pisala njegova žena. Neskončno žalost je	dihala	tu vsaka beseda, s katero mu je poročala nesrečna	A
ustrojene živali imajo pa za to opravilo posebna	dihala.	Suhozemske živali ‒ in tudi človek ‒ dihajo	A
večinoma s škrgami. Ako hočeš razgledati rakova	dihala,	vzemi škarjice in odstriži od oklopa (koša)	A
. / . / stran 49 . / To so škrge, rakova	dihala.	Tudi tebi, račji prijatelj, znani so ti kosmiči	A
nosnice so se ji razširile, da sem slišal, kako je	dihala	na robu joka.Bila je zdaj, ta moja Bronja, spet	A
Buterna je razklepal z okna utesnjujoča ga	dihala.	Zrak mu je dobro storil.	A
nekaterih telesnih delov, nato opade hromost srce in	dihala.	Slaba plat je neužiten okus, prednost pa bližina	A
časom rastoče neredne bolečine, včasih je težko	dihala	in pritisk je čutila v prsih. Uresničujoča	A
vlažna prst se je lepila nanj in težko sem	dihala,	v sencih je strumno kljuvalo.Komaj sem strkala	A
grudi, podprte s prsnim steznikom, globoko je	dihala,	pokleknila je na zemljo tik njegove glave; in	A
policijo; kakor v polsnu je hodila, težko je	dihala,	noge so se ji opletale. Ko so jo vprašali na	A
čutila na prsih hladni dih stepe, sedaj je prvič	dihala	zopet svobodo.Njene mehke pa krepke roke so	A
občutil severa, njega je božal mehki jug, ki ga je	dihala	Irenina duša. Ko sta se čez štirinajst dni vrnila	A
te okorne poteze materine roke, iz katerih je	dihala	ljubezen, tista prava in neponarejena ljubezen	A
Vi ste - vi ste -.« Alena je težko	dihala,	besede so se ji trgale iz ust. - »Pustite me	A
Premikati se moram. Ampak zunaj, da bom laže	dihala!	« »Grem s teboj, če lahko,« je rekla Martina	A
je ni bilo več mogoče, a še je živela, še je	dihala,	čeprav z veliko težavo.Lovrek se je ob njeni	A
sinoči, da je bil dospel popotnik, ko so še	dihala	materina ustna in ko so ga še iskale njene oči	A
Zdelo se mi je, da spi.	Dihala	je naporno, da so ustnice ob vsakem dihljaju	A
lektorjem svetilke se je svetil velik krog. Mati je	dihala	še vedno; kakor ob mojem prihodu: naporno in	A
Zadremal sem samo za pol ure. Ona je	dihala	mirno in enakomerno, ustna pa so se smehljala	A
lažje mi je zdaj, samo da sem te videla, da sem	dihala	za trenotek ta zrak.Strah me je, če pomislim	A
usta so jim bila zatekla, napol odprta in so	dihala	vročo sapo.Vsak hip je kdo planil iz gneče,	A
noge, skrčene pod krilom. Tina je trepetala,	dihala	je težko.Obrnil se je in se je vrnil počasi	A
zamahovali so nalahko z belimi perotmi, da ji je	dihala	v lica prijetna sapa.Zasvetilo se je od daleč	A
Prišla je drugi dan elegantna dama.	Dihala	je težko, govorila je hlastno in razmišljeno	A
je časih, kadar so se zalile Mariji oči in je	dihala	težko in so se prikazale potne kaplje izpod	A
Sam! Napela so se mi prsa, pljuča so	dihala	globoko.In spoznal sem: le v samoti je svoboda	A
Daj, primi se me za roko!“ Stopila je,	dihala	je težko; motno in mučno ji je bilo v glavi	A
Kmalu ji je odela teló tista vročina, ki je	dihala	pod njeno sladko in strašno težo, kadar je klečala	A
potočnic, tako nagosto tkana, da je trava komaj	dihala	in se poganjala trudoma k luči.Po tej lepoti	A
/ bili razpletli na čelo in na senca, in je	dihala	globoko v prsa hladni nočni zrak. Sence so	A
je čula za seboj njegov drsajoči korak, ji je	dihala	na tilnik sapa iz njegovih ust, da jo je spreletalo	A
poznalo se ji je na presekanih besedah, da je	dihala	težko ...V tistem trenotku, ko sem udaril ob klop	A
poslovil, ne da bi ga bil kdo opazil. Zunaj je	dihala	gosta noč. III	A
globoka, bolna utrujenost je bila na obrazu in je	dihala	iz telesa.To je bila tista ženska, ki sem jo	A
in se niso genili, še zemlja, zdí se mi, ni	dihala.	Prišel je mimo siroten par; starec ob palici	A
vsaka beseda svoj skrivnosten pomen. Bolnica je	dihala	težko in počasi; njene oči so bile zatisnjene	A
trakovi niso hoteli vbadati. Lica so ji gorela in	dihala	je hitro.Tudi Nežka se je polagoma vzdignila	A
jo pustili zadaj. Noge so ji bile že težke in	dihala	je hitro in naporno; na levi nogi jo je žulil	A
kakor od železa; hodila je počasi, trudoma in	dihala	je iz dna prsi, slišala je sama svoje bolno	A
in se je izgubilo. Tiha, jasna južna noč je	dihala	naokoli, nebo je bilo polno zvezd ... Francka	A
jecaje, nerazumljivo in, ko je utihnila, je	dihala	mirno in enakomerno, izza poluodprtih, smehljajočih	A
ležal na odeji, na njenih prsih, in komaj je	dihala	pod njegovo silno težo; nato se je izpremenil	A
obrisih. Zapihal ni najmanjši veter, - povsod je	dihala	hladna, skoro nenaravna tišina.Zdaj pa zdaj	A
srcu. Ni ji bilo več mraz, ali trepetala je in	dihala	je težko. Tako ji je bilo ob tisti uri, kakor	A
mirni glasovi. Slonela je ob postelji in je	dihala	težko. ”Pozno je že, čas bo skoro!	A
je bila, v njej žalosten spomin. Zemlja je	dihala	v hladno jutro, megla je puhtela iz polja; vzdignila	A
Hodila je hitro; ali kmalu je bila utrujena,	dihala	je težko, pred očmi se ji je meglilo.Spomnila	A
ne da bi kdo pogledal za menoj?“ Bolnica je	dihala	lažje, in oči so ji ostale zatisnjene. Stari	A
zdravnika. Vrnila se je kmalu; Anka je spala trdno,	dihala	je enakomerno. ”Ali ne misliš, teta Fani	A
je prešerno bleščala v soncu, njena lica so	dihala	mladost in pomlad - kakor takrat v žitnem polju	A
polnoči, do ene. Tiho je bilo; stara dva sta	dihala	težko v spanju; on je časih zaječal, zamrmral	A
so gledale skozi ozko špranjo naravnost name.	Dihala	je rahlo, ustnice so bile zeló rdeče in napete	A
Ni se zgenila, in zdelo se mi je, da niti	dihala	ni.Njene oči so bile uprte name kakor pričarane	A
neznanega in groznega. Opojna vročina ji je	dihala	v lica in oči so se zastrle s toplo mokroto	A
te mehke sape, ki je pihala rahlo od juga in	dihala	v lica, kakor parfumirana pahljača; veseli sveta	A
živela kakor v sanjah; rosna mlada sreča je	dihala	iz njenega obraza, iz njenih besed.Večen praznik	A
njegovega lica in čutil je tiho gorkoto, ki je	dihala	iz te ozke, bele roke.Doteknila se ga je bila	A
kakor nikoli. Nizko je še bilo, ali težko je že	dihala	zemlja, mirno je stalo drevje in listje se je	A
zaslužnem delu. Noč je bila vsa svetla in prazniška,	dihala	je spanje na oči, sanje v dušo.Od hriba do hriba	A
je vse tako čudno z njo. Nekaka prostost je	dihala	okoli nje.Ni bilo strahu, ne čakanja, komaj	A
k njenemu licu. Trudna, neodločna strast je	dihala	iz njegove besede.Deklica je bila sklonila glavo	A
bila, čudno mikavna. Kakor za kopreno ji je	dihala	iz slednje črte neka posebna dekliška duša,	A
spoznal sem te kakor mnogokrat prej, ko sva še	dihala	sladko življenje! »Gospod me kliče na zemljo	A
stran 112 . / samo veselje nad življenjem je	dihala,	nad življenjem in nad vsem, kar jo je obdajalo	A
porojenim plemenitnikom. Vsa njena podoba je	dihala	mrzlo lepoto, katera je mlademu spremljevalcu	A
In kje šele so smrtna bitja, ki so takrat	dihala	božji zrak, kakor ga dihamo mi dandanes! Čutila	A
pobila žival, ki je takisto radostno kakor midva	dihala	v rahlem zraku.Tedaj se je privlekel Jernač	A
se mu utegnilo.« Lice ji je rdelo, hitro je	dihala,	rada bi bila povedala neko veliko skrivnost	A
bilo drugače, bi bila mrtva.« »Če bo še tako	dihala,	se pogreznemo vsi,« je nekatere postajalo bolj	A
blage žarke na koprnečo zemljo, ki je sopeče	dihala	v plavajočih lahkih meglicah.V živalih in rastlinah	A
dremala. Lice ji je žarelo, težko, nemirno je	dihala.	Tiho se je umaknil, skrb in žalost sta šli z	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani