nova beseda iz Slovenije
Čudno. Da se tihotapi v moji hiši ... Veronika ... | dekla | in ... snaha moja! JOŠT Nikar ne imenujte njenega | A |
vagabundi, no... HANA iz gostilnice, oblečena kakor | dekla: | Oče prihaja, Francka, pojdi v štacuno!Kaj pa | A |
gospod župnik, saj me poznate, ko sem bila še | dekla... | KANTOR: No, no, že dobro! | A |
umolkne in odide. KANTOR: Hana je še zmerom | dekla, | to mi je časih prav sitno. ŽUPNIK: Dà... seveda | A |
ampak v primeri z njegovo damo je Lavra kravja | dekla. | Imela je samo boljšega ljubimca, kar se rimanja | A |
svobodna žena Tugomerova, bodi sužnja, bodi pokorna | dekla, | in ako moram poteptati sebe in ves narod, hočem | A |
hotel k meni priti, reci mu, Zorislava je sedaj | dekla | Tugomerova, ona pride sama k njemu, vrže se | A |
žensko lice, ta bledi obraz! Taka je torej | dekla, | ki je drzna dovolj, da hoče v naši rodovini | A |
Saj bi te bila lahko snaha spremila ali pa | dekla. | Žagar.Zakaj?! | A |
ŠESTI PRIZOR Prejšnji, Pečarica in njena | dekla. | Pečarica dekli, ki nosi kovčeg na glavi | A |
grem, grem, sinek, saj grem, grem! Hlapec in | dekla | skupaj pritekla, o saj že grem, grem!... Oj, oj | A |
slekla oklep trohljivi zdaj; neslà je božja | dekla | te v lepši, boljši kraj! Pač blagor, blagor | A |
odprta vrata pada pramen luči do vodnjaka. | Dekla | Katra pride s škafom po vodo.Drozeg se ustavi | A |
Hvala lepa! Kaj mi treba fanta?« se nasmehne | dekla | malo začudeno in malo plašno. »Hm - | A |
Ampak - vzel bi le Maričko... | Dekla | odnese vodo na rokah, upirajoč posodo ob trebuh | A |
Mežikajoče oči mu kar žare od veselja. | Dekla | pa odide jezno: »Mir mi dajte, pravim | A |
Škodoželjno se ji zaiskri v očeh: | Dekla | pritepena bi hotela biti gospodinja?!Take so | A |
ob palico in ob drevo ter se vzdigne mukoma. | Dekla | se ustavi poleg njega. Pri odlaganju se ji prsi | A |
konja, ki se plaši. Kravji hlapec in svinjska | dekla | se muzata iz veže, stvar jima je samo v zabavo | A |
trebuhe. . /\ .. stran 62 . \/ In koza neumna je | dekla | v tretjem nadstropju prav gotovo, ko takó poje | A |
Iz Kostanjevice ali Opatjega sela. Rdečelična | dekla, | ki varuje otroka v ljudskem vrtu, na spomlad | A |
julija je bilo,« je rekla mama in se premaknila. | Dekla | v tretjem nadstropju pa tolče zdaj z metlo ob | A |
s slovenščino službo? Samo natakarica ali pa | dekla | sem lahko.Te pa morajo biti za vse «, pravi | A |
žival... No, Ravničarja so kmalu vsi zapustili: | dekla, | hlapec in pastir.Ostala je samo kravarica Veronika | A |
Lužnica, ki si je pri tem mislila, če ga božja | dekla | ni pobrala v bajti, ga bo nemara pobrala pred | A |
ga bo nemara pobrala pred bajto. Toda božja | dekla | ga tudi pred bajto ni pobrala, čeprav je vsak | A |
našla na pragu, živega in zdravega. »Božja | dekla | te ne mara in te ne mara!« je bevsknila vanj | A |
luži. Ko je Lužnica sprevidela, da ga božja | dekla | res ne bo vzela, ga je začela jemati s sabo | A |
direndaj polegel, sta prišli iz hiše Laznarica in | dekla. | Laznarica je držala v rokah kropilnik in oljčno | A |
je držala v rokah kropilnik in oljčno vejico, | dekla | pa je v stari ponvi z dolgim repom nesla žerjavico | A |
Ženski sta izginili v hišo. | Dekla | se je kmalu vrnila z veliko skledo polente ter | A |
Matic, tako pa res ne bo šlo!« se je zasmejala | dekla | in mu potegnila sončnico izza srajce. | A |
. \/ . / »Saj je ne bom pojedla!« je rekla | dekla | in položila cvet na mizo.»Ko boš pojedel, me | A |
kdo?« ga je zaničljivo ošinil Ustinar. »Božja | dekla. | « »Aaaa ...« je zategnil Čargo. | A |
Barbara je molčala; saj je bila samo kravja | dekla. | Ko pa je bila stara sedemdeset let in je odhajala | A |
TEŽKA NEDELJA 63 . / . \/ . / malo, da bi kravja | dekla | uganjala šale z njim.Vzel je cigaro iz ust in | A |
pogledala v oči; zdaj ni bila več njegova kravja | dekla, | zato je lahko govorila z njim kakor enaka z | A |
skorjo ima trdo, zato je mislil, da ga kravja | dekla | sploh nima. -Barbara, ne bodi taka! - je rekel | A |
prešinilo jo je spoznanje, da prihaja božja | dekla | po Barbaro, po staro kravjo deklo.Ves svet se | A |
hočeš spreminjati, zato se te izogiblje božja | dekla | smrt in tale jamica na bradi, ki jo je lepo | A |
poprijel meč in slišal je, kako je zažvižgala | dekla | smrt nad njegovo glavo s tisto kovinsko ostrino | A |
pomisli, da ona ni njegova prva ženska, bila je | dekla | v Zapotoku, bilo je v praproti, zdavnaj. In | A |
jim nista postala Gašper in Jerica hlapec in | dekla. | »Tvoji hiši se ni treba zdaj skrivati pred nobeno | A |
imenitnega tujca; iz kuhinje je prihitela izpodrecana | dekla, | in hlapec ni utegnil odložiti vil, ko je tekel | A |
svoje. »Pregosposko se nosi,« je dejala mala | dekla. | »Jo bo kmalu minilo,« je menila velika. | A |
nemško in posebno se je bila priljubila nova | dekla | mladi Micikini sestrici Jerici, ker ji je bila | A |
slabo,« je povzela spet ona. »Kakor naša nova | dekla, | ki jo imam jaz tako rada,« je odgovorila Jerica | A |
hlapec. »Gosposkega ženina čaka,« je pikala | dekla. | »Vi ste ji prekmetski in se morate zadovoljiti | A |
potrebno. Drugega jutra je že navsezgodaj nesla | dekla | velik jerbas jedi in pijač in s prti in prtiči | A |
da bi bila Cila njegove vrste in ne preprosta | dekla; | celo jezil se je, zakaj ne občuje ona z njim | A |
koso in vrgel vrvi čez ramo; Micika in mala | dekla | sta nosili grablje in mreže in na glavi jerbase | A |
ji je bil pomolil grablje pod nos,« je dejala | dekla. | »Saj to ni nič takšnega.« | A |
ker je bila zapazila, kako svetlo jo gleda | dekla, | ki je hodila za vozom.Tudi v njenem srcu so | A |
sodite vi, da tako govorite? Če bi bila Cila kot | dekla | ošabna, ali bi sklepali vi, da bo kot gospodinja | A |
in pol.« »Da, svilnato ruto, kakor jo dobi | dekla, | kadar prodaste kravo, v vaših očeh imenitno | A |
ljudje začeli postajati in poslušati; hlapec in | dekla | sta pritekla v pivnico, in za njima so rinili | A |
denarju; v večjih skušnjavah pa je preprosta | dekla, | če se ponudi prilika. Tudi mlado in staro Korbinko | A |
vsa drugačna. »Mi mislimo,« tako je končala | dekla, | ki je pripovedovala to novico vahtmajstru, | A |
zemljo, ko je prišel Čerin domov. Hlapec in | dekla | sta bila pri živini v hlevu.V izbi je bila tema | A |
da je tudi njena hčerka še živa. Grajska | dekla, | ki je morala dojenčka ponoči spraviti iz gradu | A |
zasanjanem koraku; zdela se mu je kot mesečeva | dekla. | Vstal je že, se ozrl, kod bi pobegnil. | A |
Recimo Izin, ki je bila nuna; rekel ji je božja | dekla. | Topa je zrla vanj iz te črnine, niti mu ni grozila | A |
očeta še matere, nalezel v isti sapi, ko se je | dekla | nekje na hubskih samotah, kaščah, utah in šupah | A |
in to ni veliko v velikem svetu. Hlapec in | dekla | sta se začela jemati, ne da bi se bila vzela | A |
cesto pometala tako z veseljem kakor nobena | dekla; | časi uboga obsojena duša, v dolgih škornjih | A |
naročil, to bo treba izvršiti; inženirska veda bo | dekla | tega zatohlega in samosvojega človeka.Vsekakor | A |
Stopila sta tja. Mlada | dekla | v noši sremske pokrajine je pripravljala mizo | A |
navzgor, da bi bleščala v Tvoji luči kot Tvoja | dekla, | a zdaj sem padla pod lestvo.‚Velik prepad zija | A |
kar sama gospodinjila. Vse sem ji naredila, | dekla | in gospodinja sem ji bila.Zdaj pa tolika nehvaležnos | A |
Tedaj je stopila iz onih duri, za katerimi je | dekla | pomivala vežo, dolga in suha ženska z naočniki | A |
»Sestra piše, da je mlada. | Dekla | menda.« Nastal je premolk. | A |
izogibal čudnemu paru. Prišla in postregla je | dekla. | Gospodična Mici se ni lagala ‒ o, kaj pa mislite | A |
in je medpotoma v košu umrl, ko ga je nesla | dekla | na hrbtu k sosedu?Naramni koš je bil njegova | A |
hiteli zbasati umirajočega v naramni koš in | dekla | ga je tresla k sosedu, ki je bil na vrsti, naj | A |
postelje postlane. Slednjič se je ponudila | dekla, | ki so obetala njena spričevala, da bo dobra | A |
jo sprejela. Pa je že drugi dan odpovedala, | dekla | namreč in ne gospa, češ da v takem čudnem gospodinjstvu | A |
kje stanuje Jera Rančigaj, njegova prejšnja | dekla. | Tako je mislil ‒ in njegova misel se je strinjala | A |
druge strani, od sobe, in odpirat ji ni prišla | dekla, | kakor je Pirčeva pričakovala, ampak gospa Jerajeva | A |
Fran S. Finžgar: | Dekla | Ančka Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
dekle! Vidiš; jaz sem mali hlapec, ti mala | dekla, | kar za par bova.« »Ne vem,« je rekel veliki | A |
nadaljeval začeti pogovor: »Kajne, da je naša nova | dekla | lepa?« »Menda že. | A |
pritekle solze. »Ni res, mama,« je pričela | dekla | in se okrenila od ognjišča, da bi skrila solze | A |
preudari, če ni pijači vdan. Bolj srečna je zadnja | dekla | kot pijančeva žena.« »O, Janez, takrat so rekli | A |
prinesla mleko. »Mm,« se je namrdovala stara | dekla | in cedila mleko po latvicah. »Kakšen je danes | A |
»Kaj pa, če ne očitanje! Moja | dekla | ti je odveč, saj vem.« »Za božjo voljo, ali | A |
obrnila in odšla. Prav tedaj je prišla župnikova | dekla. | »Ančka, brž h gospodu!« je rekla zapovedujoče | A |
Le koj, Ančka!« | Dekla | jo je za hip počakala in se pogovarjala z Mihom | A |
in mi pridi povedat!’ . / . / stran 64 . / | Dekla | je bila brž nazaj in povedala, kam je zavil | A |
nič krčil. Skrita potuha mu je bila slovenska | dekla | Nana.Gospodar ji je strogo prepovedal, da se | A |
kosmate noge.« Iz zadrege ju reši slovenska | dekla, | ki kmetu razloži, da je pastirju odnesel od | A |
nekaj nemških besedi, ki so se ga že prijele. | Dekla | Nana je pred odhodom v pozni noči bosa pritapala | A |
hiši dvignila sovražna zarota zoper Jazona. | Dekla | in gospodinja, obe sta se uprli in zahtevali | A |
vzljubila, da brez nje kar ni mogla prebiti. Niti | dekla, | niti mojškrica, niti služabnik ji niso znali | A |
svetega Frančiška«, naglušna . / . / stran 44 . / | dekla | Jera pa dremala na zapečku.Takrat je včasih | A |
France. . / . / stran 51 . / Tedaj je prišla še | dekla | Jera iz hleva in se ustavila ob Lojzi.Na polnem | A |
sključeno na tnalu: »Jera!« jo je poklicala. | Dekla | je dvignila glavo in rekla: »Kaj praviš?«Z rokami | A |
Franci in o njem?« »Oh,« se je po sili začudila | dekla | in se še bolj po sili zasmejala.»Kaj vem? | A |
se je raztogotil in izpregovoril: »Kje pa je | dekla? | « Trdo je poudaril besedo dekla, dasi jo je sicer | A |
»Kje pa je dekla?« Trdo je poudaril besedo | dekla, | dasi jo je sicer vedno klical za Jero. »Spi | A |
nad Jero brez vzroka, ker ga je vse togotilo. | Dekla | je vrgla metlo v kot in odšla proti skednju | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |