dekla (201-300)

zazvonilo je s tankim zvokom. Komaj je odprla	dekla	in je Francka vstopila, je že prišla gospa po	A
so ji gorela od sramu in žalosti. Prišla je	dekla,	póstarna ženska, in se je smehljala pol dobrodušno	A
temi, zaškripalo je nekaj in nato je prišla	dekla;	prinesla nam je pehar suhih hrušk in četvero	A
hlebov, majhnih, ploščatih in lepo dišečih.	Dekla	je bila debela, umazana in neprijazna ženska	A
oblekel. Odpirale so se duri tu, tam; prišla je	dekla,	kuharica je prišla, celo iz cerkve je prišlo	A
ko so sedeli v kuhinji hlapec, kuharica in	dekla.	”Take noči še ni bilo!“ je zavzdihnila kuharica	A
zidu ...“ ”Poslušam, poslušam,“ je pripovedovala	dekla,	”in slišim, kako se plazi mimo okna kakor tat	A
”Nocoj ne bom zatisnila očesa!“ je potožila	dekla.	”Zakleni, Miha, zakleni varno vse duri - Jezus	A
in je mrmral; kuharica je jokala in molila,	dekla	se je napravljala iz hiše. Na večer je povabil	A
Ženske so se pokrižale. ”	Dekla	pravi, da ga je videla, ko je šel po vasi, ne	A
luč. Ozre se naskrivoma skozi okno: hlapec in	dekla	sedita za mizo, pijeta in se gostita.	A
se zbira na tleh brez potrebe; v soboto pride	dekla	in ga pomete.Da bi že prišla božja dekla!	A
pride dekla in ga pomete. Da bi že prišla božja	dekla!	Kaj bi molil?	A
rdeče obrobljenih jamah. Oblečena je bila kakor	dekla;	na glavi je imela podvezano ruto, iz katere	A
Sedite in pijte!“	Dekla	je prinesla svetilko.Nikolaj se je poslovil	A
sva se seznanila. Nekdo mi je povedal, da je	dekla	pri nekem kmetu in da je doma iz hribov.Kadar	A
Nobena pastirica ni varna pred teboj, nobena	dekla	in nobena ciganka, ti krmežljavi notar!Kaj bi	A
Od daleč, izpred vrtnih vrat, je zaklicala	dekla.	”Gospa!“	A
nanj, kakor da ga ne posluša, je umolknil.	Dekla	je prinesla vazo ter je hotela rože razvrstiti	A
konca tedna še zmerom upal, da pride Mudnova	dekla,	naj se brž pripravi; izprevideli so, da so mu	A
zelene peči je puhtela težka, omotna toplota;	dekla	je prinašala dišeče rumene hlebce, polagala	A
z lic. Komaj sem sedel za mizo, je prinesla	dekla	visoko steklenico vina. ”Tako je, gospod župan	A
Trine!“ Ko je zaklicala to čudno imé, je prišla	dekla.	”Brlog je prost; naj pogleda Janez, če bi	A
Janez, če bi ga kdo hotel; bajok je bajok.“	Dekla	je šla. ”Kdo ga bo zakopal?“ sem prašal.	A
grla in v vzkriku bi bilo oboje, solza in smeh,	dekla	in hlapec ljubezni. Zastrl sem oči z dlanjo	A
spomladanske misli zatopljen. Na dvorišču je stala	dekla,	odpirala je usta in je premišljevala, zakaj	A
premerila od nog do glave. ”Ali si ti naša	dekla?	“ Mana ji je dala list.	A
od opljuvanega veselja. Ker radost je lahko	dekla	ali hišna, da ima le rdeča lica in bistre oči	A
bolj samostojna, bolj izrazita: v eni osebi	dekla,	gospodična, laikinja, sestra in gospa mati.	A
je hromo mater Ignacijo na tleh. Samostanska	dekla,	ki še ni bila vajena hišnemu redu, ji je bila	A
Sestro Elekto sta bili prenesli mati kuharica in	dekla	v posteljo, na novo postlano.Tiha, drobna, neznatna	A
postavi!« Koncem mize se je dvignila mlada	dekla	in postregla beraču, ki se je zahvaljeval in	A
»Neža, prinesi pikolita!«	Dekla	je vstala in šla.Mati pa je govorila sinu:	A
potem je gotovo vsaj toliko res, da je prišla	dekla	Neža samo radi Šimna na Peč.Naj si bode kakor	A
»Da, pri nas je veliko kuhe,« je čebrljala	dekla	Marjanica, vrteča se po kuhinji, »veliko kuhe	A
ne kriči!« »Ali kričim?« se je zelo začudila	dekla	in umolknila.Zunaj je bilo čuti žvižg in Tomažev	A
»Glej, Juri! Tvoja žena je najslabša	dekla	v hiši.Hlapcem mora šivati srajce, in v zahvalo	A
»K maši, seveda, se ti mudi,« je govorila	dekla,	in obraz ji ni bil ravno prijazen, »kakor ne	A
Slišala sem ga, vprašal je po Anici!« je pravila	dekla.	»Sanjala si!« je odvrnila Katra.	A
Pojdi se smolit, dedec!« je odvrnila razgreta	dekla.	»Aha,« je dejal cerkovnik in šel zvonit	A
prepozna Marjanico. »Le pijte, le,« govori	dekla,	»to vas reši!« Anica pije in glej: čudno lahko	A
»Ljubi Bog, ti veš, da sem tvoja nevredna	dekla,	Gospod.Ti veš, da sem grešna stvar!	A
reci, no, kar misliš,« se ji je zasmejal vikar.	Dekla	si je šla z rokavom čez oči in vzkliknila:	A
nezavedno v prvem dihu bližajoče se pomladi ...	Dekla	Katrica pa je tiste dni večer za večerom skrivaj	A
bolnik in se je prečudno smejal: »Pere kakor	dekla,	teše krste; grob ti skoplje v uri, ogenj zaneti	A
dvajsetletna župnikova varovanka Lucija, njegova	dekla	in šivilja, pomočnica slabotni župnikovi sestri	A
umrla prav tako skrivnostno neka Tagliatova	dekla	v Tolminu, ko je bil tudi Tagliat tam, in da	A
bil tudi Tagliat tam, in da ga je bila tista	dekla	izdala ženi. Domačini so se ogibali Tagliatove	A
vstal in se lovil po sobi. Mlajša Tagliatova	dekla	Tinica je slonela v kuhinjskih vratih in gledala	A
Popijam, kolnem, še svinjaril bi.«	Dekla	se je nasmehnila.Klatež se je lovil okoli nje	A
skozi zobe. Nekdo v hiši je kriknil: stara	dekla	je sanjala. Tagliat je šel proti vratom svoje	A
brala?« Štefan se je razvnel: »Lucija ni moja	dekla!	« »Ni!« je pristavil Matko,»in ti nisi Matko	A
je sedel za mizo mitničar Zucco. Tagliatova	dekla	Tinica je položila prvo mero vina predenj, se	A
ki so pošastno zahreščala v mrak. Tagliatova	dekla	je smuknila s ceste v mokrotno vežo.Samo rahel	A
jutro ... * Tisti čas je dotrpela Tagliatova	dekla	Tinica v smrtni grozi in skočila nemo z lazu	A
»Ugani jo, Tone!« »Ali je	dekla	ali vdova?« je resno vprašal Božič. »Dekle,	A
Medtem se je znočilo. Stara	dekla	je prišla z lučjo in večerjo.Tonina še ni bilo	A
sneduh, in jutri bo govoril gospod grof.«	Dekla	je šla zapirat, Mohorju je odleglo.Maščeval	A
tudi, komu velja ta njena jeza in srd. Bila je	dekla	Liza, ki je pred petimi leti že tudi služila	A
take navade je spadalo tudi, da sta hlapec in	dekla,	če sta daljšo dobo pri dobrem gospodarju služila	A
ker je kadil, hodeč okrog hleva. Tudi nova	dekla	se je prikazala iz hišnih vrat, a je takoj izginila	A
vrste in je prvi morala streči, kakor streže	dekla	svoji gospodinji.Imenovali smo jo Agato in mojim	A
»Pusti!« je zarohnel. »Naj ga ima	dekla,	kadar pometa! Saj tako vem, da strada pri tebi	A
Prišla je hišna gospodinja in ž njo domača	dekla,	ki je nosila široke krožnike, na katerih se	A
svetu!« Na hodniku jim je prišla nasproti mlada	dekla	cvetočega lica in žarečega pogleda.	A
se je z ostrim glasom Marjanica, tedanja prva	dekla	na gradu turjaškem. »Že vidim, da si se nalil	A
morala bi ti biti grofinja na Turjaku, ne pa	dekla.	To je moje prepričanje, Marjanica, in zategadelj	A
radovedno na dan, za njim pa še radovednejša	dekla	s posodo belega, penastega mleka, katerega si	A
postiljal in h kateremu ni imela pristopa ne žena ne	dekla.	Ko sem postajal starejši in ko me je časih zvabila	A
ti lasje in kako je bil prepadel njen obraz!	Dekla	Mica je namakala predpasnik v loncu ter brisala	A
spravila k življenju. . / . / stran 9 . / Mala	dekla	in volar sta glasno molila.Pastir Tonček pa	A
telička! Glej, da ne zaspiš, pa tudi hlapec in	dekla	ne smeta zaspati!Sam Bog vedi, da tako radi	A
surovi navadi sta jo tikala, kakor bi bila zadnja	dekla	pri gruntu. »Ti pa čisto molči!« se je drl Marks	A
Polikarp, Posavčevo dekle, ki je sedaj mala	dekla	pri tebi, ni kaj prida.To boš že moral odsloviti	A
nam, in ker oče ni ugovarjal, ji je pripravila	dekla	na klopi pri peči revno ležišče.Kar je bilo	A
pripetilo, da se je prikazala blizu poslopja stara	dekla	ali še starejši hlapec. Danes pa je v moje veliko	A
Miha rotil na vse svetnike, da se je morala	dekla	doma zmotiti in da je namesto pijače natočila	A
Janez se šteje nekaj nje,l vtakne se v govorico	dekla,	ki se je tudi zbudila.mTa je pod oknom in nihče	A
mKajne, da z Bendarjevim Janezom?l vpraša	dekla,	ki je tudi prišla k lini.mNa mraz so ga prinesli	A
smili, če je bolna, nikar še človek!l Tudi	dekla	in babica vstaneta in se oblečeta. mPapist je	A
oblečeta. . / . / stran 46 . / mPapist je!l pravi	dekla.	mIn najsi je Antikrist, na mrazu ne bo umrl	A
Koliko trpi!l In mlada	dekla	tudi izpregovori: mT o je pa res moško delo	A
Taka je.l mMeni,l pravi nato	dekla,	mmeni pa je malone bolj všeč maša v cerkvi na	A
dišalo prav prijetno. Mimo mene je prišla stara	dekla	in se mi zasmejala nekam porogljivo. Stopim	A
precèj poslov pri hiši. Prihitela je drobna	dekla	in me vprašala, ali hočem kaj piti.Ukažem vina	A
mulila plevel iz korenja komaj osemnajstletna	dekla.	»Francka,« je zavpil gospodar, »stopi za menoj	A
motovila cvilila, za statvami pa je sedela prva	dekla	Marijana, čedna, še mlada ženska, in pridno	A
Trlep je molčal, nihče se ni upal nič reči, le	dekla	Marijana se je zasmejala: »O ti ubožec ‒ zdaj	A
Vznejevoljilo ga je.	Dekla	se preveč štuli; kakor bi gospodinja bila ona	A
stara Trlepka, gospodar ni pustil, da bi ga bila	dekla.	Ali mati ga je zmogla res težko.	A
shodi.« »Ko bi bil ostal vsaj otrok,« je druga	dekla	Neža vzdihnila.»Vedomec mu je izpil kri, nebogljenčk	A
precej poberi!« . / . / stran 15 . / Domišljava	dekla,	ki je težko čakala, da gospodinja stegne pete	A
skrbela za to gospodinjsko delo, zdaj ga opravlja	dekla.	Kar neka mržnja zoper Lizo ga je skoraj dajala	A
vedel za vse in sam je z Lizo čakal Trlepovih ...	Dekla	Marijana bi prisegla, da sta Primož in Trlep	A
pri tisti gospe našel svojo mater ki je bila	dekla.	O koliko veselja smo obhajali takrat in se gostili	A
studencu, kjer je v mladem jutru natakala vodo	dekla	Zorna Kalina. »Zares je brhka in vsa zdrava	A
Ni marala. Kdaj pa je še kdo slišal, da bi	dekla	sedela, gospodar pa delal. Sonce se je že nagnilo	A
stasu in drži izmed vseh najlepša. Ne, ne bo	dekla	ona; nobeni drugi ženski ne. »Ooogenj, ooogenj	A
pripeljem Zlato na kolišče. Pa bo ona tebi	dekla,	ne ti njej.« Rakar je že zazijal, da bi glasno	A
je Bor z dlanjo zatisnil usta. »Kdo bo komu	dekla,	se bo šele kasneje pokazalo.Zdi se mi pa, da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani