breme (8.583)

BARBARA Kaj mi je do krone? Krona mi je	breme,	bogastvo mi je breme in moj soprog mi je največje	A
do krone? Krona mi je breme, bogastvo mi je	breme	in moj soprog mi je največje breme.Šestnajstletno	A
bogastvo mi je breme in moj soprog mi je največje	breme.	Šestnajstletno si me izročil bradatemu Žigmundu	A
KLEMENT: Osvobodi se moje ljubezni, če ti je v	breme.	Nekoč ... sem te vzljubil z vso močjo.	A
zavrgli svojo pamet in svojo vest, kakor škodljivo	breme	na tej poti do kruha.Tisti, ki so Bogá samega	A
Moja preteklost leži na mojih ramenih ... In to	breme	je tako težko. Bežati bi moral iz svojega doma	A
do smrti hudo, ko sem vzel na rame tako težko	breme.	Grešil sem, ker sem moral grešiti...	A
večno postelj in vržem raz teló življenja trudno	breme	sovražnih zvezd.-	A
tiho noč. Neka sila, dvom na čednost lajša	breme	let in muk: nenasitna radovednost, kaj doseže	A
velika in usodepolna zmota. Zadel si je bil	breme	na rame - čemu?Rame so mu vse ožuljene in srce	A
prošli čas ... Prešla slabost, bremen odpadlo	breme,	hej, vriskal bi, ko veter vel; tako pozabi,	A
Ostati sam, za vekomaj, in na plečih nositi	breme	teme: luna bo pesnica, pesnik bo luna.Zakinkati	A
in čakaš teme in dnevu si v pogubo, vetru v	breme,	naj bo tako!Kaj morem jaz za to!	A
pobrali, kar so našli v njih ter odnesli srečo in	breme	življenja dalje. Morda je zato ta noč brez jutra	A
skoz zgodovino in po črni njivi. Prevzemam	breme	njihovo, izvedenec, ki tudi je okras med sarkofagi	A
sem se, ko sem v ženski bolnici odložil težko	breme	in izročil še težjo skrb drugim.Porodnica je	A
stropu, kakor bi vrgel s sebe težko in moreče	breme.	»Uh!	A
obleke. Čutila je, da je zdaj padlo z nje zadnje	breme.	Bila je lahka, lahka in sama.	A
In hodil je sključeno, kakor bi nosil težko	breme.	Obstal je na robu hoste.	A
dolgi in mučni poti za trenutek odvrgel težko	breme.	Za tem vzdihom pa je prišla tišina, ampak ne	A
videli vsega’ in ‘naredite ljudem, da bo njih	breme	sladko’.Povejte jim:	A
globoko oddahnila, kakor bi vrgla s sebe težko	breme.	Pismonoši je tako neznansko zašumelo	A
bolečina presunila srce: spoznala je, da je	breme,	ki ga je zvalila s sebe, zavalila nanj.Roke	A
drvarnico voz premoga, ali pa ponesejo težko	breme,	da zaslužijo liro ali dve. Vagabundi	A
bila noga lahka in korak prožen, čeprav je bilo	breme	težko.V vsaki gostilni ob cesti se je nekoliko	A
trdo zaloputnil vrata za sabo, si naložil svoje	breme	in z jeznim korakom vzel pot pod noge.	A
vsaj križem premeril. Kakor težko in nerodno	breme	nosiš samega sebe po cesti - in zdi se ti, da	A
, da ne bi imenovala očeta) je tudi odvrgel	breme	in rekel, da kar je - je.Toda Obrekar ga je	A
In ga je pregovoril, da je spet zadel svoje	breme	in nesel naprej.Obrekarja pa so vrgli na voz	A
močne in silne, ki z lahkoto prenašajo težko	breme.	- Hoče se jim naše zemlje, naše besede	A
upreti v kolena, kakor bi na ravnem dvigal težko	breme	sena.Narte ga s puškinim kopitom hebne pod rebra	A
upognjenim hrbtom. Ta hrbet, ki je nosil na sebi	breme	vseh viharjev, brodolomov, požarjev, hrbet,	A
oča s Ptuja in zbranim razložil, kako težko	breme	mora nositi človek.Rekel je:	A
je kmalu prevedel: zrelo govno je neznosno	breme.	Počakal je, da so romarji premislili to modrost	A
kakor je prav in da bomo, ko bomo odložili	breme	grehov, živeli s teboj v nebeški domovini in	A
praznuje svoj praznik, na hrbet si je oprtal	breme	praznovanja.Pesem egipčanskih svečenikov še	A
urejen, čist, obrit in spočit, kot bi mu nekakšno	breme	padlo z ramen, vodnik pa je bil umazan, neobrit	A
kar čutil je, kako mu je z bremen padlo moreče	breme;	doma je bilo vse v najlepšem redu, nič mrtvih	A
se je oženil in žena in otroka so mu postali	breme.	VI Tako je postal mladi Žagar spet stari Gašper	A
prebrisani so že otroci, kadar hočejo odložiti kakšno	breme	na tuje rame; kosali bi se lahko z najbolj premetenimi	A
spet to? Ali mu je naložil Hrust neprijetno	breme	ali pa mu je hotel izkazati uslugo?Pravzaprav	A
njih hišah. Mati je videla, kako si nalaga sin	breme,	ki ga sam ne bo mogel nositi, in začela mu je	A
/ . / stran 217 . / Sam si je bil naložil	breme;	sam ga je hotel nositi.A za enega človeka je	A
zmožnost in prilika duševnemu orjaku lajšati	breme	truda polnega dela!Ljudje po ulicah seveda mislijo	A
v vladarskih stvareh, je prerad odložil vse	breme	na široke rame občudovanega svojega sorodnika	A
Ljubila sta se in bila sta srečna. Toda	breme	je bilo pretežko. Oba sta bila reveža in napeti	A
je še bolj zlezel v gube. Vedno težje je bilo	breme,	ki mu je slonelo na ramenih in ga potiskalo	A
ničesar koristnega in moram reči, da mi zdaj to	breme	prav dobro dene,« se je lahkih nog napotil za	A
boš vsaj enkrat zapomnila! je odvrgel nevidno	breme	in odšel z dvorišča. To je seveda pomenilo,	A
Cigan kje kaj podpisal? je otresal nevihtno	breme.	Pa sem zagotovo imel priliko, da bi se kako	A
dal v šole ‒ v velike šole sem ga dal ‒ veliko	breme	sem si s tem naložil.Tega ‒ je objel Halgata	A
z obema rokama, kot bi odvrgel neko nevidno	breme,	in je kot kafra izginil tam nekam za šankom	A
se dela luža, pogrebca sta izginila, komaj so	breme	postavili na stojala, in se ne bosta več prikazala	A
odmerjanje pravilne količine je zdaj samo še njegovo	breme.	Ni še odločeno med kadečimi se paličičastimi	A
težka morajo biti nosila, če prav pomislim,	breme	je oviralo pri hoji, ni bilo čuti korakov, temveč	A
kavarno, kakor v cerkvi je bilo, možje so odložili	breme,	ljudje so se zgrnili okrog nosil, in ko so odgrnili	A
tudi to je nekaj, kar je treba videti, neko	breme	nam je bilo odvzeto, ljudje delamo in bog naredi	A
pripravljamo in bog izvrši, ljudje stopamo, bog stopi,	breme	nosimo in omahujemo pod njim, pa nas razbremeni	A
ki je neskončno dobrotljiv, odvali od bremen	breme,	katero najmanj pričakujemo, da ga bo, pa ga	A
ustnicah so jih matere rodile, smehljaje se nosijo	breme	in ko pod njim omahnejo, se nasmejani zahvaljujejo	A
Pomenek jima ni tekel gladko; oba je težilo neko	breme	na duši.Preden se je začelo mračiti, ju je poklicala	A
zaprti, a oni ga vlečejo za seboj kot neko sladko	breme,	prikrito in od nikogar uvaževano.«Iztegnila	A
dvigniti kvišku, šla je za njim kot neko sladko	breme.	Ob urah, ko je smel tajno razprostreti peroti	A
Kako rad bi svojima ljubima roditeljema olajšal	breme	starih let ‒ dragi mamici, da bi imela pomoč	A
tvorijo narod; da so v korist človeštvu in ne mu v	breme!	‒ In zdaj vzemiva vaše društvo in poleg vašega	A
Malodušnik misliš: Takse, da bi jih vrag! Takse so	breme!	Pa te prijazno poučuje točka 90.	A
poprosil: »Kralj, vladarstvo je hudo in težko	breme.	Naj zato grem, dokler vladaš še ti, na cesarske	A
kakor mladeniča, je vendàr staro telo občutilo	breme,	ki si ga je naložil.Skoraj mu je bilo žal, da	A
ima najiskrenejši poklic, celo tisti občuti	breme.	Boste že skušali!	A
je kdo hitel v trg in vsak je prinesel k domu	breme	blaga in jestvin in posode.Drug drugemu so podajali	A
otroškimi močmi nevede poskušal olajšati neznosno	breme,	težeče njene bolne rame.Prikovana na posteljo	A
teti. Za starko sta seveda pomenila občutno	breme.	Njeno posestvo za dolinske okoliščine sicer ni	A
voda!« je vzkliknil deček in si natovoril težko	breme	na hrbet, da je voda zaplenkala v brenti.Učitelj	A
Pot bi mi bila najmanjše ...« »Da ne boš teti v	breme,	dobiš za svoje delo pri meni hrano in tudi nekaj	A
utrujenosti ... Zdaj zdaj bo moral izpustiti svoje	breme	...Ne sme naprej, odpočiti se mora, kajti kmalu	A
Oddahnil se je, kakor da je odložil težko	breme	in se nagloma spomnil: »O ti preklicani Miklausin	A
Aleš. Z obema rokama, kakor da bi držal silno	breme,	je vzdignil podobo ter jo zalučil na tla.Nato	A
grbavi hrbet -- komaj so nosile noge veliko	breme:	težko srce, v daljavo koprneče, v dolino‐temnico	A
Ampak kako bi godrnjal, če mi je Bog naložil to	breme.	Zares, tako dolga je bila pot, ko sem romal navzdol	A
Glavna stvar je bil boj, smoter samo neizogibno	breme.	Naša dolžnost je bila v tistih časih, da	A
otrok, ki so mu bili brez usmiljenja naložili	breme,	devetkrat večje od njega; saj je omagoval pod	A
kuhinje tako utrujen, kakor da bi nosil na hrbtu	breme	samega kamenja na vrh Begunjščice.Zaklenil sem	A
trudoma, kakor da se mu je bilo zvalilo težko	breme	na pleča. ”Še pred tremi dnevi ... še pred	A
da ji še uklonim ponosno glavico ... Zdaj pa je	breme	na vaših ramah, gospod Majar; iznebite se ga	A
sončnih žarkov. Kdor hodi po cesti, nosi težko	breme.	Hrbet je sključen, roke vise potne in zatekle	A
ura, ko bodo omagale, spustile na tla pretežko	breme	ter ga ne vzdignile nikoli več. ”Zakaj me	A
je šel mimo truden in upognjen, zakaj težko	breme	mu je ležalo na srcu. Pod klancem so	A
rose in jutranjega sonca umita. Gledal je in	breme	na srcu je bilo težje. Lepa je vas in	A
neizmerna žalostna pokrajina, in on je sam in težko	breme	leži na srcu, ne gane se, tišči ga k tlom...	A
je in še v sanjah je zavzdihnil, zahropel.	Breme	je ležalo na srcu in se ni hotelo ganiti.	A
sključeno, kakor da bi nosila na ramah veliko	breme.	Jože je šel domov in je sedel v kot na veliko	A
vprašal. »Bog je vedel, zakaj mi je naložil	breme	- kdo bi se prerekal z njim?« je odgovoril Jernej	A
ni potreba, da bi mu človek pomagal. Težko je	breme,	ki ga je naložil, dolga je pot, ki jo je odmeril	A
»Ne izkušaj Boga!« je rekel. »Hudo	breme	ti je naložil, da je tvoje srce omagalo in da	A
in je molil dolgo molitev. Truden je bil,	breme	ga je potisnilo nizko k tlom, vere njegove pa	A
spominja, pa prideš na stara leta in nam naložiš to	breme!	« »Ne bom prosil vbogajme, nikomur ne	A
njegov pogled, tisti je izpregledal, padlo mu je	breme	raz ramena, lahke in poskočne so bile njegove	A
jezikov!“ Jure pa je komaj čutil, da je bilo	breme	lažje; kakor v sanjah je hodil, ves poln velikega	A
tako bom blagoslovljen tudi jaz. Kaj bi meni to	breme?	Saj ni le moje, temveč tudi tvoje je, ter tvojih	A
me je obšla misel, so izginile vse nadloge,	breme	je padlo nenadoma raz ramo, srce ni vzdihovalo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani