Lovrek je zamolčal sklep poslov na Belem dvoru, zakaj bal se je za mater, ki bi se bila nemara preveč razburila. Gradnica pa se je zagledala v razumnega in dobrega sinka, ki je s svojimi otroškimi močmi nevede poskušal olajšati neznosno breme, težeče njene bolne rame. Prikovana na posteljo je morala brez odpora gledati, kako izginja po očetovi krivdi kos za kosom dediščine njenih otrok v nenasitne malhe trških pijavk in oderuhov.