Ivan (27.599)

zanima več plemičev. Med njimi zlasti gospod	Ivan	Ungnad. Andreae je, kot vedno, trezen	A
se/beseda) OSEBE Dr. Muren, prvi veljak	Ivan	Čuren, drugi veljak Emilija, njegova hči	A
s stoli; razgled na planine Prvi prizor	Ivan	Čuren in dr. Muren (prihajata), natakarica	A
DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV	IVAN	CANKAR ZBRANO DELO Peta Knjiga	A
njegova hči MARTA, njegova sestra	IVAN	DOLINAR, slikar PETER BROŠ, podjetnik	A
Ali te je Dolinar že videl? ANA obstane:	Ivan?	ALMA: Torej ne veš, da se je vrnil?	A
ste precej doživeli ... A, da vaju predstavim:	Ivan	Dolinar, imeniten umetnik ... ali ste že kaj čitali	A
nji in Brošu. ANA: Kako se vam godi, gospod	Ivan?	... Iznenadili ste nas ... DOLINAR: Godi se mi	A
PRIZOR A n a. D o l i n a r ANA:	Ivan	- DOLINAR: Tiho, gospodična Ana, da ne čuje	A
vendar se mi je zdelo, da sva bila sama, - jaz in	Ivan	...Tetka, zakaj ne govorite nikdar več o njem	A
PRIZOR Prejšnji. A n a ANA: Prijatelj	Ivan,	rada bi plesala z vami. DOLINAR hladno	A
Zakrije obraz. Zakaj si prišel tako pozno,	Ivan?	DOLINAR tišje: Zdaj ni več prepozno.	A
Dolinarju: Jaz ne morem več ... Vzemi me s sabo,	Ivan,	stran odtod ... BROŠ: Nevestica, zakaj bežiš	A
Dolinarju: Glej, vse je umrlo zame. Ti me varuj,	Ivan!	DOLINAR: Ne boj se Anica, ti pojdeš z mano	A
DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV	IVAN	CANKAR ZBRANO DELO Četrta knjiga	A
DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV	IVAN	CANKAR ZBRANO DELO Tretja knjiga	A
stran 17 . / DESENIČAR Precej bo oboje tu ‒	Ivan!	A moram sam iti!	A
in sramote. Amerikanec. In rekli ste mi:	Ivan,	če bi imeli vi zdajle dvajset tisoč v žepu,	A
DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV	IVAN	CANKAR ZBRANO DELO Druga knjiga	A
DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV	IVAN	CANKAR ZBRANO DELO Prva knjiga	A
v krsti -- mrtvi car. . / . / stran 78 . /	IVAN	KACIJANAR Kacijanar, vojskovodja slavni	A
naj ubije te izdajstvo tvoje ...!“ In zastoče	Ivan	Kacijanar, meč mu pade iz roké junaške	A
krasna samih slave sínov, -- a med njimi	Ivan	Kacijanar. Bledo mu je lice, móten pógled	A
Jesenski grob... beli grob.	Ivan	Cankar. V MOČVIRJE ZLATI ČOLN?	A
najraje pomladni žafran, ki žari-znotraj.	Ivan	Cimerman »Zdaj vem, da so moja pot / trenutki	A
Spremne besede 69 Prva (Neža Maurer) 69 Druga (	Ivan	Minatti) 72 Tretja (Peter Amalietti) 73 Četrta	A
vtisov o Vaših pesmih. S prisrčnimi pozdravi	Ivan	Minatti Tretja NOVA ZVEZDA POETIČNEGA VSEMIRJA	A
moram pribiti pomembno dejstvo, da je krožek	Ivan	Cankar stal z vsemi svojimi člani ves čas na	A
Zdaj pa je bil na podu in sam. Ti,	Ivan,	sem ga skušal spodbuditi z glasom, ki je tako	A
tudi med mojo čredo. Padli so Jožef Krivec,	Ivan	Kuštrin, Martin Lapanja, Franc Hvala, Andrej	A
Stane, čokati Mešeletov Tine, nerodni Zasekarjev	Ivan,	lepi Okrogličarjev Venc, dolginasti Kozjekarjev	A
koščen in bled fant z uklenjenimi rokami. »	Ivan!	Ivan!« je zahlipala Rejčevka in se pognala proti	A
»Ivan!	Ivan!	« je zahlipala Rejčevka in se pognala proti njemu	A
»Mama! Počakaj, mama!« je rekel	Ivan,	ki mu je bilo kljub vsemu nerodno spričo materine	A
»Pa smo spet doma.« »Doma,« je ponovil	Ivan,	ki ni vedel, kam naj gleda. »Saj se	A
gorečnostjo odkrivamo in preganjamo. Doktor	Ivan	Gemma: Z Johanom Otom sem večkrat razpravljal	A
izkopalo in iz njega hudičevo mast skuhalo. Dr.	Ivan	Tillerich je v štirih letih obsodil na grmado	A
dogodkih. Eden med njimi z nenavadnim imenom -	Ivan	Adam, si je posebej glasno in očitno brez strahu	A
pa je bil starejši od nadvojvode, ime mi je	Ivan	Glavan. Glavan, je ponovil Ferdinand Maks	A
Nabrežino, tam so so rezali kamne za Miramar.	Ivan	Glavan iz Glavin na Kranjskem je poznal Miramar	A
6. Ko bo nekaj let pozneje	Ivan	Glavan sredi mehiškega gorovja Sierra Madre	A
glava mu zmeraj ob tem spominu klone na prsi.	Ivan	Glavan bo tudi sredi mehiškega gorovja slišal	A
notranjih očeh zasnežene gore njegove domovine.	Ivan	Glavan nikoli ni doživelničesar lepšega kot	A
avstrijski cesar, mu je rekel: Le tako naprej,	Ivan	Glavan.Vsi kamnoseki v Nabrežini, vsi vaščani	A
in ponosnimi glavami, vsi bi rekli, to je naš	Ivan.	Dogodek, ki ga bo spremljal do poslednje	A
jih je morju in rekel jih je njemu. Potem je	Ivan	Glavan ganjeno gledal njegovo perjanico, ki	A
8.	Ivan	Glavan je delal pozimi in poleti.Pod vročim	A
velikega gospoda, ki je rekel: le tako naprej,	Ivan	Glavan. Zato je nekemu madžarskemu delavcu,	A
cesarsko prečko. V primeri z vsem, kar bo	Ivan	Glavan še storil za vladarja, do katerega je	A
pravzaprav v Malem Lošinju, ki ima ugodnejšo lego.	Ivan	Glavan je nekega večera na vrtu vile kapitana	A
daleč ugledali in tako pravočasno umolknili.	Ivan	Glavan je bil navajen delo, ki ga je prevzel	A
vztrajni, nagle jeze in trmasti. Nekega večera je	Ivan	Glavan prebral v časopisu novico, ob kateri	A
Prihajam, cesar!	Ivan	prihaja na pomoč. Slišal je, kako mu Ferdinand	A
temnopoltih žensk, ki so čakale iz istega razloga.	Ivan	Glavan je vedel, za kaj tukaj gre.Za tisti napis	A
Cesar je v Mehiki sam, oblegan od surove sile.	Ivan	Glavan pa je močan in v sebi ima silno odločenost	A
obalah in si jo vzeti. . / . / stran 22 . /	Ivan	Glavan pa ni pokusil sadežev in ni hotel videti	A
vojakov. Kot je veliko pozneje pripovedoval	Ivan	Glavan, so se tigri, hijene in jastrebi-mrhovinarji	A
so se pešaki spremenili v konjenike. Tu je	Ivan	Glavan ubil svojega prvega sovražnika.Bil je	A
Pravzaprav je to zanj kar značilno.	Ivan	Glavan se ni menil za svojo slavo.Streljal je	A
borila vsak po svoje v tej nesrečni deželi. Toda	Ivan	Glavan zdaj ne gre naprej, ne gre le tako naprej	A
Glavan zdaj ne gre naprej, ne gre le tako naprej,	Ivan	Glavan gre v ujetništvo, obesili ga bodo nad	A
vode in kuhane koruze. Naslednje mesece je bil	Ivan	Glavan to, kar bi lahko brez smrtnih nevarnosti	A
morali zahvaliti njim. Ta hrana bo zdaj on,	Ivan	Glavan, mrhovina, samo še cesarska mrhovina	A
24. Za cesarja pa se je takrat, ko si je	Ivan	Glavan vrtal insekte iz živega telesa, začela	A
pridružila prvi avstrijski enoti, ki je prišla mimo.	Ivan	Glavan, cesarjeva temna in neznana senca, ki	A
33.	Ivan	Glavan bo preživel ostanek svojih let v Nabrežini	A
je prav blizu njega neki drug belogardejec,	Ivan	Aleksejevič Bunin, ki si zapisuje v spomin:	A
mu zahoče. Leta 1860 izstopi iz vlaka pesnik	Ivan	Sergejevič Aksakov.Stvari pusti na železniški	A
kozarci smrdljivega žganja in čokati se piše	Ivan	Glavina, čokati sovraži lesne trgovce, sploh	A
Tisti čokati moški z gladko obritim tilnikom,	Ivan	Glavina.Tilnik ima obrit, kot oficir, ki je	A
Zdaj je spala. 68 Na pustno soboto sta	Ivan	Glavina in Leopold Markoni mlajši pozno popoldne	A
ni čudil, ko so mu iz preiskave sporočili, da	Ivan	Glavina govori tudi o Erdmanu.Niti hudodelstva	A
zadremal? Govôri vendar!« se je sklonil visokošolec	Ivan,	t. č. predsednik dijaškega kluba Naprej in t	A
vresju in murni so počivali po svojih luknjah.	Ivan	pa je občudoval krasoto svoje domovine, ki je	A
narave. »Oh, nehvaležni ljudje,« je zdihnil	Ivan,	»obdani od krasote živite tukaj; a ne čutite	A
od blizu jih ne smeš gledati. Meni se zdi,	Ivan,	da se pripravljaš ti za kakšno kandidaturo.	A
predmeta.« »Jaz pojdem svojo pot,« je dejal	Ivan	z bridkim nasmehom na ustih in se obrnil, da	A
Najprej stopiva v Hrastje do Škorca,« je dejal	Ivan.	»Tega bo lahko navdušiti, ker gre za čast njegove	A
slavnosti. Jaz le obžalujem,« se je žalostil	Ivan	gredoč, »da si ti tako mrzel, tako brezbrižen	A
pogledale iz gošče slamnate strehe vasi Hrastja.	Ivan	je obstal, prijel prijatelja za roko in pokazal	A
»Le v šolo, le v šolo!« je spretno speljal	Ivan	vodo na svoj mlin.»Pridno naj se uči, da postane	A
dejal Janko. »Duhovito ali ne,« ga je zavrnil	Ivan,	»pristno narodno pa je.Mi hočemo oživiti spomin	A
k Lomastu, da se o tem pogovorimo,« je dejal	Ivan	in stisnil Škorcu roko. Prijatelja sta odšla	A
pogledal svojo kupico proti luči. »Poglej,	Ivan,	« je dejal, »če si kaj daktiloskopa!V mojo kupico	A
lahko sodišče vsak čas njegovo istovetnost.«	Ivan,	ki ni bil tako malenkosten in ni gledal samo	A
Škorec, in skrajni čas je bil, da je posegel vmes	Ivan,	češ da so to nečimrnosti, brez pomena za dobro	A
ne!« »Župnika bi kazalo tudi povabiti,« je	Ivan	prekinil prepir. »Da bo prva in zadnja beseda	A
zadosti pameti?« »Spodobi se vsekakor,« je menil	Ivan.	»Imeli bomo slavnostnega dne tudi mašo, in pozvedeti	A
čemer se bomo še jutri pomenili,« je sklenil	Ivan,	ki je bil vesel videti, da imajo naši ljudje	A
drugih; samo imeniten poziv naj sestavi gospod	Ivan.	Če se mi trudimo in delamo za Škorčevega strica	A
Gospodinja pa je prinesla poln krožnik suhega mesa.	Ivan	je imel že spet svoje pomisleke; zato je sklenil	A
Ko se je žeja in lakota polegla, je prebral	Ivan	ganljiv poziv rodoljubnim srcem, naj se spominjajo	A
pelje: nabirajmo tudi sami za slavnost. Gospod	Ivan,	vi znate imenitno govoriti na dušo; vam se ne	A
gledat! Slavnostni govor bo sestavil gospod	Ivan.	Čez teden dni ga lahko že prinesete.«	A
ga lahko že prinesete.« »Še prej,« je dejal	Ivan.	»Kaj pa petje, gospod nadučitelj?«	A
Kaj naj se napiše?« »To je jasno«, je dejal	Ivan	in podal županu listek.»V tej hiši se je rodil	A
Urbanovi hiši tobak.« »To ne gre,« je ugovarjal	Ivan,	»prodaja tobaka ni v nobeni zvezi z Urbanom	A
Prav hladno sta se ločila soseda.	Ivan	pa je tarnal proti Janku, kako težko je naše	A
Lahko, kdor ima takšnega strica.« ‒ »Šimnov	Ivan	zna dobro povedati.« ‒ »Kaj bodo le vse naredili	A
ljubi rojaki ob ognju, ki ga je bil zanetil	Ivan.	O slavljencu samem ni vedel pravega nihče nič	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani