Anton (21.057)

	Anton	Novačan: Herman Celjski / Drama v petih dejanjih	A
	Anton	Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se	A
	Anton	Tomaž Linhart: Županova Micka / Komedija v dveh	A
Čez krave je sveti Martin, čez svinje sveti	Anton,	čez kure sta sveti Gal in sveti Egidij.	A
Katarina, njegova žena Karlina, njegova hči	Anton	Kotnik, uradnik Natakarica Hišna Prvo dejanje	A
Da bo mir besedi. LEŠNIK	Anton	Kotnik, navadno pisano, ne s th. MUREN Vam	A
BALTAZAR, sluga Romeov SIMSON, GREGOR, PETER,	ANTON	- sluge Capuletovi Troje MUZIKANTOV PAŽ PARISOV	A
vratarju, da spustí Suzico in Lenko v hišo.	Anton!	Ponev!	A
OSEBE ALEKSIJ pl. GORNIK DR.	ANTON	GROZD, dež. poslanec, obč. svetnik itd.	A
tvoja toaleta še bolj enostavna ... KATARINA:	Anton!	GROZD: Nisem te ogovarjal ...	A
posebna utrujenost. KATARINA: Ali si bolan,	Anton?	GROZD: Bolan?	A
urah se ne brigaš za moje skrbí ... KATARINA:	Anton!	GROZD: Ti si mi bolj tuja od drugih ...	A
Anton! KATARINA žalostno: Kdaj si mi dovolil,	Anton,	da bi skrbela zate?-	A
	Anton	Aškerc: Balade in romance Virtualna slovenska	A
	Anton	Medved: Pesmi 1 Virtualna slovenska knjigarna	A
	Anton	Medved: Pesmi 2 Virtualna slovenska knjigarna	A
je li to snov za ep? Si li bil takó prej,	Anton,	slep, da si še ostal pri »Ljudeviti«? O seveda	A
strmela silno vam bo duša. Víno pije doktor	Anton	Mahnič, vino pije v svoji krasni kleti,	A
lice vsi mu govorijo: ”Klanjamo se, doktor	Anton	Mahnič, klanjamo se vsi Vam preponížno.	A
mu v líce govorijo: ”Klanjamo se, doktor	Anton	Mahnič, klanjamo se vsi Vam preponižno	A
mu v líce govoríjo: ”Klanjamo se, doktor	Anton	Mahnič, klanjamo se vsi Vam preponížno.	A
kot je srce vaše zamenjalo. Ali dragi doktor	Anton	Mahnič, vi ostali ste svetosti zvezda,	A
bratje, torej ní strméti, da učeni doktor	Anton	Mahnič navdušúje svoje blago srce za krasôto	A
kaj je zl� v življenju. In zatorej doktor	Anton	Mahnič grešne úde si napaja s slástjo,	A
mi grozno vse prikazni: ”O preljubi doktor	Anton	Mahnič, kaj zmešalo Vam je glavo trudno?	A
našli v kràsni kleti. O preljubi doktor Mahnič	Anton,	kaj zmešálo Vam je glavo trudno?“ In groh�t	A
poberite se in trepetajte: Jaz sem slavni doktor	Anton	Mahnič.“ To mi reče, pa z zobmí zaškriplje	A
mi v zboru preveselem: ”O preljubi doktor	Anton	Mahnič: izgubíli boste raševíno, ki spokorno	A
lahko vesela, k′ bo jutri nedela, ker bo sveti	Anton,	mojga fanta patron: k′ bom videla ga, preljubga	A
	Anton	Brecelj: Zdrav kolikor hočeš / Zdravnikovi spomini	A
(Herodot, 5. knjiga, 6. odstavek, prevod:	Anton	Sovré.) Z Ljubljano se povezuje poljub Napoved	A
Martin Lapanja, Franc Hvala, Andrej Klemenčič in	Anton	Vogrič. Pogrešana sta Matija Kofol in Žef Obrekar	A
Lažem. Brrrr, kako lažem. Sveti	Anton	Martin Slomšek Zlomšek, ti veš, da lažem.Starčeva	A
si mislimo, kdo in kaj. Mestni stražnik	Anton	Macel: Kadar sem z Johanom Otom popival, so	A
romarjev, veliko dobrih, nepazljivih ljudi. Moj	Anton	pomaga, ribicam pridiga, nam pomaga. Johan	A
Žalostna drajna. Kako se počutiš tudi v puščavi,	Anton?	To žalostnosmešno življenje, vedro in	A
nepotrebna, nesmiselna izrodka stvarstva.	Anton	je tlačil v brezzoba usta drobne koščke kruha	A
- Si imel kje kakšen dom? je vprašal	Anton.	-	A
- Se ti toži? je rekel	Anton.	Te kaj muči in v prsih stiska?	A
zmeraj pomislim: Kako se počutiš tudi v puščavi,	Anton?	Na divjem, prazničnem veselju sredi vasi	A
- Lajnajo in tulijo, je rekel	Anton	in se zahehetal skozi svoje rdeče dlesni, iz	A
- Nama je lepše, se je hehetal	Anton.	-	A
ki jih je bil kapucinar pozabil na klopi.	Anton	je s čudnimi kretnjami po zraku modroval in	A
- Tako piše? je vprašal	Anton.	-	A
- Čudežem se ni čuditi, je rekel	Anton.	Palica se je v jui-shan-1511 	A
domu, čez polje in gmajno in nenavadne kraje.	Anton	je ujel hlebec rženega kruha. -	A
bleda svetloba na njuno beraško ležišče, se je	Anton	zravnal in se potlej sklonil čez tiste prazne	A
- Slabo je s teboj, je rekel	Anton	in brez glasu dahnil svoj hehet skozi brezzoba	A
- Oživelo je, je rekel	Anton.	Pod kapucinskim okriljem, na nov način, drugače	A
- Zbegano ljudstvo, je rekel	Anton,	bolestna razdraženost, verska zmeda, novi preroki	A
- Krivi preroki so vstali, je rekel	Anton,	konec sveta je prišel. Neka vročica ga je	A
Neka davnina, ki vstaja. To noč je imel	Anton	čudno jasne in modre oči.Gledal je vročico in	A
Johana Ota. . / . / stran 234 . / To noč je	Anton	z mirnim glasom govoril bolnemu človeku.	A
prestanka sta se vlekla od vasi do vasi, da	Anton	slednjič ni mogel slediti. Tako se bosta	A
še sam bo zblaznel, če bo stvar še trajala.	Anton	je začudeno gledal to besnenje in kričanje in	A
- Razumem, je spregovoril	Anton.	Dobro razumem.	A
- Nič ne razumeš, se je hehetal	Anton	s svojo rdečo ustno votlino.Čisto nič.	A
slišal enakomerni in zategli napev: Sveti	Anton	de Padova / pomagaj da kaj ukradeva.	A
Kot bi se nad njim sklanjal prekleti capinski	Anton	s svojim gnusnim zadahom. Kapucin se je zravnal	A
krakanjem kličejo sneg in mraz. Kakor je bil	Anton	Puščavnik in Pavel Simplex, tako bom jaz Hieronim	A
hišnimi vrati, če je dosti razločno napisano:	Anton	Klančar, mizar. Naposled sta prihitela praznično	A
mesta v Hudem breznu je storil nesrečno smrt	ANTON	ROBIDA, preseški gozdar. Bog se usmili njegove	A
brez las in brez glave - Bog nas hrani in sveti	Anton!	- od Kráčic do Raztéznikove smreke cesto pometala	A
mara več, pa crkne. Bog se usmili in pa sveti	Anton!	Nič se ne izgovarjaj, ampak le kar se odtrgaj	A
sledjo, prideta do svetega Antona: glej, sveti	Anton	je ves smetanast od ust do nog, ne dosti drugače	A
nemarno skopi, se vas bo naveličal še sveti	Anton	in se lahko zgodi, da vam uide iz cerkve.«	A
Vsebina Zoper samobeležnik 4 Krokarji 12	Anton	Rebula in godovi 33 Koncert in gledališče 41	A
Janku in meni?	Anton	Rebula in godovi Dandanes ima res že skoraj	A
kriv temu, ampak zgolj moj izvrstni prijatelj	Anton	Rebula, hišni posestnik, mestni oče in član	A
viharnih pojavov globokega duševnega zadovoljstva	Anton	Rebula ne zna hliniti: to je pristna roba!	A
poslušaš ‒ z žalostno vdanostjo v srcu. Toda	Anton	Rebula ima menda poseben dar jezika: ob vsaki	A
prehvaliti njegovega vina. Takšen govornik je	Anton	Rebula!Govori počasi, z zamolklim glasom, važno	A
posebno slavo. Vem tudi, da mi ga ti, prijatelj	Anton,	nič ne zavidaš.Tudi ako slučajno ne bi bil zadovolje	A
Prijatelju Pečatu se zaleti kos klobase.	Anton	Rebula se joka od zadovoljnosti in me potem	A
govora in povrhu še tako obsežnega poljuba! Ali	Anton	Rebula ve, kaj dela!Gospoda moja, Anton Rebula	A
Ali Anton Rebula ve, kaj dela! Gospoda moja,	Anton	Rebula je moj najboljši prijatelj, a hkrati	A
Razen prve napitnice na slavljenca govori jih	Anton	Rebula še štiri do šest drugih na čast in v	A
dični moj prijatelj, primerno razbremenjen.	Anton	Krokalj me je divje pogledal, stresel je svojo	A
Plut in so . / . / stran 102 . / ona, njen brat	Anton	in polbrat Miha, ki mu pa ni treba nič dati	A
je umrla.« . / . / stran 16 . / »In gospod	Anton	tudi,« je dostavila gospa Jerajeva; čuda temeljito	A
poznala vso zgodovino Korenove dinastije. »Gospod	Anton	tudi,« je potrdila Nanča.»Najprej gospod Anton	A
Anton tudi,« je potrdila Nanča. »Najprej gospod	Anton,	za njimi pa mačeha.Trije zdravniki so bili okoli	A
časa za Nančo. »Kaj pa, ali ni imel gospod	Anton	psička?« »Imel. Finetelj mu je bilo ime.	A
Jerajeva je vprašala: »Ali ata res mislijo, da sin	Anton	še živi?« »Včasi.	A
Potrebno je, da jo spet enkrat obišče rajni gospod	Anton	in jo malo postraši.«Pomežiknil je Jerajevi	A
srebrna žepna ura ‒ to uro je dobil rajnki gospod	Anton	pri birmi, je povedala Nanča.V posebnem ovitku	A
Velikega pomena bi bilo za nas, če bi se sveti	Anton	uspešno obnesel zoper stenice! [ Jutro, 5. oktobra	A
se/beseda) I »Mina, kako misliš?« Kajžar	Anton	se je dvignil pri peči in se naslonil ob komolec	A
glave nad šivanje in mu ni nič odgovorila.	Anton	se je popravil na klopi še više, spustil noge	A
ključila še niže nad šivanje. . / . / stran 4 . /	Anton	je vzel trsko z zidca pri peči in se zamišljeno	A
stal pred uro in se zazrl v nemirno nihalo. »	Anton!	« Mož se ni zmenil.	A
Mož se ni zmenil. »	Anton,	če ni drugače, naj se zgodi božja volja!« »Kakor	A
Samo Mokarju moram povedati.« »Ali si hud,	Anton?	« Žena je občutila v moževem glasu nejevoljo	A
Oče je hodil po sobi gor in dol. »	Anton,	le povej ji!« je rekla mati, ko je prišla s	A
mater in naslonila glavo na njeno ramo. »Vidiš,	Anton,	kakor otrok je.To me skrbi!«	A
srečo, Janez!« Izza grma ga je ogovoril kajžar	Anton,	Ančkin oče, ki je zategnil samotežen voziček	A
zavpil Janez za vozom, da sta konja obstala.	Anton	je gledal, kako sta dvignila glavi in potresla	A
no, vedno tudi ti ne boš vlekel za druge.«	Anton	je pogledal izpod obrvi, Janez je zardel in	A
Obema je za hip potekla beseda.	Anton	je potegnil voz iz praproti in dejal: »Seveda	A
Ampak pomisli...«	Anton	je pomel s palcem in kazalcem ter žalostno pogledal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani