život (409)

časa beg, nič manj ni bel prs tvojih sneg.	Život	je tak, roké, nogé so, kakršne so préd bilé	A
nepokoj, in obrne vse mi v zlo se, in odveč bo	život	moj ... ? Na peronu Kakor blisk drčijo vlaki	A
nepokoj, in obrne vse mi v zlo se, in odveč bo	život	moj ...? VSAK PO SVOJE Pijo Kitajci opij in	A
medlevajo! Od dne do dne bolj redki siromaki	život	z životom zmrzli si ogrevajo. Srtínci, ostrozbadni	A
drami sladkega nama pokoja; Sladkó mi je truden	život	in zaspan, Ljubezni je trudna duša moja. Na	A
lepot; Duh si moj želi pokoja, Truden ves je moj	život.	‒	A
In ne pozabi odeje, Da v hladni jesenski noči	život	Na daljni poti mi greje. Ko bo se napočil tretji	A
bi z levo roko obrnil proti sebi njen vitki	život;	in počasi in nalahko skuša pritisniti k sebi	A
delu zmanjkalo snovi in časa. Podzemljičev	život	je bil tršat, toda kratek, noge dolge, toda	A
ostrmeli, ker je bila tako spremenjena. Njen	život	je bil nesorazmerno debel, obraz pa voščenobled	A
dviguje krilo, sunkoma razpenja in razvezuje	život	na prsih.Nekaj je govoril, slišala je neke njegove	A
naslonila na njeno ramo, jok ji je pretresal ves	život.	Na ta prizor Anica ni bila pripravljena.	A
stara. . / . / stran 119 . / Čez ramena in	život	je bila zdaj zavita v črno, grobo pleteno odejo	A
čakovati ‒ lepa. . / . / stran 143 . / Njen tanki	život,	ki sta ga krasili jedri, polni dojki, je vse	A
nogami in sedala nanj. Videl sem njen tanki	život	z zašiljenimi joški, ki se je vse bolj predajal	A
prav blizu. Pobliskalo mu je skozi možgane in	život	mu je zasegla hromeča, a prijetna bolečina.	A
nagnjenj ni kazal, otroški, v rasti počasni	život	nikomur ni bil v napoto, prav tako tudi ni kazal	A
ognja je spala, brez slasti je ponudila svoj	život	podzemskim žilam srebra, železa in svinca.Gledal	A
je začel rasti, se razvijati, odpirati svoj	život,	po vsem telesu je čutil vlek in trganje, bolečine	A
zapeklo in najbrž bi zamudil, da je mimo, da je	život	dotrajal in se enkrat za vselej zavozlal ravno	A
« je rekel ter odložil svalčico. Nagnil je	život	naprej, skrižal roki na kolenih in se zazrl	A
kake vrste je bil ta kukec ali hrošč; okrogel	život	je imel in precej nog in velik je bil kakor	A
in se umikaš roki pravice. Zona mi spreleta	život,	brrr, brrr, ko ti, navdan od zlih slutenj, ugibam	A
postelji, gledala Tončka, hrabro premagovala jok;	život	se ji je tresel in sama sebi je opravljala vesoljno	A
Kajti da je neparlamentarno »iznositi privatni	život	narodnog poslanika«.Pa je takisto kakor kuhar	A
kuhar morebiti tudi svečenik ali pop privatni	život	in je neparlamentarno ga iznositi!Nič se ne	A
in potrdil: »Bo že tako, da je posebna pasma.	Život	je lisičarjev, zadnje noge jazbečarjeve, glava	A
nehvaležnika.« Stisnila je glavo med dlani in	život	se ji je tresel od jeze in žalosti. France je	A
potoma razlagal župan. »Majhni so, kratkih nog, v	život	pa zavaljeni, posebno ženske.Pa jih še nekaj	A
mehkem baržunu, odet v najslovesnejšo obleko.	Život	mu je bil maziljen, da je dišalo skozi dragoceni	A
rokami si je pomogel, da se je vzpel njegov	život	više, se nagnil celo nekoliko naprej v znamenje	A
mahoma oboje povesil, da se je stresel suhljati	život.	Potem je rekel: »Sem ga naložil in ga nisem	A
tik nad dogovorjeno točko za odskok. Helenin	život	je sam od sebe trznil naprej, za Andrejem, ki	A
izpod prstov so ji kapljale težke solze in njen	život	je stresalo hlipanje, ki je zavzelo svoj glas	A
gostača. Zaradi te ponižnosti pa je bil njen	život	še bolj suhoten, sključen in tako malo zapeljiv	A
ustnice kakor na jok in da je vztrepetal njegov	život.	Nato je vstal in je šel in je srečal pred	A
in zelo lepe ženske v črni starinski obleki.	Život	je bil ozek in jako stisnjen, tudi rokava sta	A
za peč, oprl premrle roke ob kolena, sključil	život	globoko in nagnil glavo; očitno je bil sila	A
vse tisto pri kraju!“ Spet se mu je stresel	život	v tihem smehu, tudi lica so se mu smejala, oči	A
stara pač že sto let; v dve gube je bil sključen	život;	dolge, zgrbljene roke so se oklepale starinskega	A
stopal skozi vas z umerjenim, težkim korakom,	život	nekoliko upognjen, kakor človek, ki se je bil	A
bili majhni, komaj da se je ganil z mesta in	život	je bil upognjen do pasu.Ozrl se je in vas je	A
bi počival!“ je zavzdihnil popotnik v sanjah.	Život	mu je klonil, noge so se šibile in polagoma	A
nenadoma je bila pred menoj gladka bela cesta,	život	se je zravnal, korak je bil lehak in spočit	A
Globoko je klonil Štefan glavo, klonil je suhi	život.	”Od mene, sovražnik moj!	A
je, kako mu je polagoma segal mraz v lice, v	život,	v srce. ”Dolgo te nisem videl, pa sem te	A
Peč je zakurjena, pa se mi zdi, da ga zebe; v	život	trepeče in v ustnicah ni krvi.Poleg mene sedi	A
bil skrit obraz. Nenadoma se je stresel ves	život,	ženska se je sklonila in zakašljala, nato se	A
Zasmejala se je natihoma in stresel se je ves	život;	zakašljala je in si je obrisala ustnice z robcem	A
ustnice, nato so se polagoma zatisnile oči,	život	se je sključil, glava je kimala enakomerno.	A
Rahel drget mu je spreletel ves gibki, sloki	život.	V temnem sijaju njegovih oči sem bral, da je	A
prestrašen, vztrepetal je ter skrčil noge pod	život.	Dekla se je postrani ozrla nanj: ”Tudi tá ne	A
modi, ki napravi človeka tako častitljivega.	Život	je bil droben in kratek, jopica zelo tesna in	A
zato da bi si kaj ne mislil. Nato je sédel,	život	malo upognjen, roke na kolenih.Bele rokavice	A
/ Skril je obraz v dlani in ves upognjeni	život	mu je sunkoma streslo bolno ihtenje. ”Kaj	A
strašna bolečina je vila in lomila ves drobni	život;	strmela je nanj s široko odprtimi, belimi očmi	A
Kri mu je pognalo v lica, vzravnalo mu je	život;	ljubezen in žalost in srd in upor. ”Ni starost	A
se ji je zazdel sila težak, da ji je klonil	život	in so ji omagovale roke.Obšlo jo je kakor strašno	A
starca. Glava je bila prevelika za ta drobni	život,	klonila je s svojo težo med ramena; lasjé so	A
tresti roke, stresel se je sunkoma ves drobni	život	-- skrila je obraz v travo in je naglas zaihtela	A
njen korak bolj truden, bolj upognjen vrat in	život;	oči so gledale v tla in so bile objokane.	A
nebo. Tone je sedel na kamen, sključil je	život	in oprl glavo v dlani. - Zdaj sedim in	A
koščen in prsten obraz, močne, žilave roke,	život	čokat, hoja trda, čisto moška.Še glas je bil	A
bila narahlo zardela, črne oči so mežikale,	život	se ji je tresel v pritajenem smehu. Gudula	A
stran 229 . / Gospa se je ozrla na ta čokati	život,	na ta koščena lica, na te kladivaste roke.	A
moje krvi in iz mojega potú, da je zdaj moj	život	upognjen in izžet, da so slabotne moje roke	A
Čemu si prišel?« Jernej je zravnal dolgi	život	in se je začudil. »Po pravico sem prišel	A
»Kaj kradel?« Jernej je vzravnal	život	in je položil roke na kolena. »Nisem	A
smejal potepuh; na stežaj je odpiral usta, ves	život	se mu je tresel, glasu pa ni bilo.	A
noge so se mu šibile in so se mu opletale;	život	mu je klonil globoko k tlom in bal se je Jernej	A
obraz ji je bil miren in ni se ozrla na mater;	život	jo je bolel od dolge poti, čutila je, da se	A
čudovito hitro, sukala se na levo in na desno,	život	pa je bil miren, malo sključen - kakor da bi	A
bili prinesli v hišo pred šestimi leti; ves	život	ji je bil z ranami pokrit in iz ran je teklo	A
počasi je zdrsnil na njene polvzcvetele prsi, na	život,	na roke, na tenke, mrtve noge, skrčene pod krilom	A
se je nagnila, dlani so zakrile obraz in ves	život	se je stresel, zaihtelo je pritajeno, natihoma	A
Groza jo je bilo, glavo je klonila med kolena,	život	se je stresal.Plazila se je k durim, poslušala	A
in tresla se je še zmerom; tresel se je ves	život,	roka je tipala, komaj je bila toliko močna,	A
ponoči, spominjala se je in vztrepetal je ves	život;	roke so se stiskale k telesu, tresla se je od	A
mati!“ Ko sem stopil v izbo, mi je lica in ves	život	oblila zadušna, težka vročina.Sedel sem za mizo	A
je kakor v navalu mrzlice sključil in zleknil	život.	Ozrl se je proti nebu, ozrl se naokoli - nebeška	A
Glava je bila očitno težja, daljša in okornejša,	život	se je stisnil in zožil, dlaka, prej tako svetla	A
zeleni hrepeneč -- in ko so noge slabe, ko je	život	bolan, počitka željan, ne svobode, se odpro	A
Ni bila več posebno mlada, tudi lepa ni bila;	život	je bil upognjen, drobni obraz je razodeval plahost	A
petnajst ali šestnajst let ji je bilo; v obraz in	život	pa je bila še mlajša. Nedavno sem ju srečal	A
dlani, ga v prsih nima ...“ Vztrepetal ji je ves	život,	zaihtela je naglas in se mi je iztrgala iz roke	A
je, glava se je nagibala na sklonjene roke,	život	je klonil v kolenih. ”Ali ne boš razločno	A
v vas. Srce je bilo zmerom bolj malodušno, v	život	pa mu je bilo mraz, dasi je bil vzduh topel	A
K tebi prihajam ...“ Njen	život	se je narahlo zazibal, morda se je bila zazibala	A
sramota.“ Ofelija je sedela mirno na zofi,	život	nekoliko upognjen, roke sklenjene v naročju	A
se mu tresle, globoko upognjen je bil njegov	život.	”Hej, Jareb!“ je zaklical Hojzič od daleč	A
žičasti gajbi. Zvijal je vrat in ves gornji	život	enakomerno, sunkoma, globoko do klina, najprej	A
sunkoma, kakor na klinu v gajbi; nagnil je vrat in	život	globoko, zravnal se, naščeperil čop ter zakričal	A
močan in je zaupal v svojo moč. Sedela je tam,	život	upognjen, roké sklenjene v naročju; njen obraz	A
kolena. Poskušal je, da bi se vzdignil, ali	život	mu je silil k tlom, kakor da je imel kamen privezan	A
pa se je tako smejal, da se mu je tresel ves	život.	”Lahko noč, Elija,“ je rekel in je šel.	A
katerega Boga?“ Vstal je, pot mu je lil od obraza,	život	pa mu je stresal mraz. ”Družbe je treba!	A
capljajočimi koraki in zibal je v taktu čokati	život;	oblečen je bil precej slabo, suknja mu je bila	A
Grša je bila nego kdaj poprej; zelo majhna,	život	dolg (tesna, gladka jopa ga je še podaljšala	A
izgubil in zdaj -- uvažuj!“ Štefan je sklonil	život,	oprl se je z rokama ob posteljo in je strmel	A
begoten in plah kakor ahasver; sključil je bil	život	kakor pod križem, klobuk je bil pomaknil globoko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani