nova beseda iz Slovenije
noči spusti, kako bi rekel, plin, pravzaprav | zvok | in reče ... SONJA: ... saj ni važno, Albert | A |
ALBERT: Potem pa drugi spusti plin, se pravi | zvok | in reče ... SONJA: ... to res nikogar ne | A |
niha kak lestenec . . . povsod lahko slišiš | zvok | klavirja . . . LJUBICA: Nisem Klara, Simon | A |
kresni plamen, raste, išče in beží. Plašen | zvok | - in omahnile so utrujene roké, še spomin | A |
le bežeč komet; v srcu živi pesek in skrhan | zvok | kitar, kar čutiš, vidiš, slutiš, ni več nikomur | A |
voda danes Soča. Biti brezvetrje, razvlečen | zvok | godal ‒ biti Mozartov adagio v talilnici trenutkov | A |
in dela sto rok tisoč udarcev se združi v en | zvok: | Kujemo dan za dnem, noč za nočjo sebi okove | A |
sivino, njih temni soj prodira, med tišino kot | zvok, | ki se v šumenju izgubi. Te tihe, črne, žametne | A |
stran 115 . \/ zvonko rožlja ključ. Potem pa je | zvok | zamolkel, ker zaklepa vežna vrata od zunaj. | A |
otožna je ta pesem, poln ganotja njen domači | zvok, | še v osrčju mojem ogenj vnema, ki zagrnil ga | A |
se takoj vrnem,« je preprosto rekel, da bi jo | zvok | njegovega glasu pomiril.Potem se je ustavil | A |
tolažilno, da se je nekje ob strani oglasil votel | zvok | curka, ki je tajal snežno plast, in da mu je | A |
imel sem občutek, ki ga ima človek, ko posluša | zvok | razglašene tipke, a kdo vé kak naiven in trmast | A |
nositi skozi ozračje, je prihajal z vrha top | zvok | lesenega kladiva, ki, se je zdelo, udarja ob | A |
priha . /\ .. stran 163 . \/ ja z vrha top | zvok | lesenega kladiva, se zdi, ki udarja ob debel | A |
Oglasila se je nekje daleč. | Zvok | je bil komaj slišen, a nenavadno čist in prodoren | A |
»Da. To se pravi, da človek sliši | zvok | ali glas, čeprav ga v resnici ni.« »Hm | A |
naj bi bilo čudno! Še moje uho je komaj ujelo | zvok, | kako naj bi ga ujelo kosmato uho starega kmeta | A |
Zelo znana, žalostna, otožna narodna pesem... In | zvok | trobente plava tako počasi in tako nežno skozi | A |
visela prozorna, komaj vidna tančica. »To ni | zvok, | to je vročina,« se je nasmehnil in stopil naprej | A |
Majcen se je zdrznil in nato široko odprl oči. | Zvok | trobente mu je še ugašal v ušesih.Spreletel | A |
/\ . / . / 46 .. . \/ . / In prav tako ga | zvok | ni več tako globoko pretresal.Vse to je bilo | A |
In kako tiha!...« | Zvok | trobente se je prelival v valovih - kakor zastor | A |
čutil, da se mu snov gosti in da dobiva svoj | zvok, | toda tisti zvok je bil bolj in bolj grozljiv | A |
snov gosti in da dobiva svoj zvok, toda tisti | zvok | je bil bolj in bolj grozljiv, zato je že začel | A |
skočil na ta obronek, kamor me je bil zvabil | zvok | neznane trobente, ki o njej zdaj spet nisem | A |
Robe, jaz pa -« Stavka ni končal, ker ga je | zvok | trobente vrgel na noge.Zdramil se je in prisluhnil | A |
»Zdaj -« Utihnil je, ker ga je | zvok | trobente tako močno udaril v hrbet, da se je | A |
je, ker sem zaslutil, da bo začela. Že sam | zvok | besede, ki jo je vzdihnila, mi ni bil všeč. | A |
roke ob sebi, Venčku pa se je zdelo, da zadnji | zvok | njenega glasu še brni v zraku.Milica je nekaj | A |
samo to. Tudi v tem, kako se dviga in pada, je | zvok, | čeprav ga z ušesom ni slišati.Vsak pameten človek | A |
tišina, samo zvon s sosednjega hriba in njegov | zvok, | ki potem, po zadnjem udarcu, še dolgo zveni | A |
Hrum se poleže, spredaj pa potem tak monoton | zvok. | Samo strokovnega znanja ne moremo dajati, naloga | A |
ven, samo model ust, model, ki izoblikuje tak | zvok | čakamo.Starec pa nič, pobrska po papirjih in | A |
brenčijo, da bi človek oglušel, to je tanek, visok | zvok, | tuljenje sirene, ne, ne, ni tanek, težak je | A |
resnica, ki ne najde poti v obliko besede, v njen | zvok, | v njeno mesnato težo, tolažba za ponižanja brez | A |
pljuča in stisnjene ustne monoton, žvižgajoč | zvok, | da sliši, da čuti, kako zgnetena gmota v kotu | A |
prasketa, še zmeraj ni priplaval do njih noben drug | zvok, | nobenega klica ni bilo, krika, mukanja živine | A |
sanje. Vselej se prebudi, preden splava daljni | zvok | do njega.To ji pripoveduje, čeprav ve, da ga | A |
noči Ko med njunimi štirimi stenami sikne | zvok | električnega zvonca, se Gojmir zdrzne in prebledi | A |
votlo udaril. Notri je jasknilo in zadušilo | zvok. | Obraz je pritisnil zraven in čakal, da bojo zenice | A |
in s pestjo dvakrat močno udaril po njih. | Zvok | je zabobnel notri po prostoru, odmeva pa nobenega | A |
Tak votli bum bum je odmeval po glavi in | zvok | je šel burjasto skozi prostor.Po ceviščih so | A |
Spodaj je po vhodnih vratih votlo nabijalo. | Zvok | je tekel po hodnikih in strujal skozi oči, ki | A |
Nekaj je bobnalo spodaj po tlaku, oglušujoč | zvok | je silil navzgor med poslopja in skozi okno | A |
cesti, krog in krog poraščeno z grmovjem zdrdral | zvok. | Z zgornje strani je šklepetalo in škripalo, nekdo | A |
kopit po cesti in leseno ropotijo voza za njimi. | Zvok | je naraščal in ko je udarilo prav blizu, sta | A |
vedela, kaj prihaja, zato je obzirno utišala | zvok, | a slika je vseeno prasketajoč preskakovala in | A |
gorijo plavži in se igrajo sonate, ko drhti | zvok | čembala in se študira Avguština, ko je vse to | A |
zvokom bobna se prebuja Santa Ana, bobnasti | zvok, | ki ga v natančnih presledkih odmerja bobnarjeva | A |
nog in ostre bolečine za nohti. Topi in vedri | zvok | mu bo pred utrujene oči priklical usihajoče | A |
Od rotovža je čez landshutske strehe prineslo | zvok | fanfar, potem nekaj tihega presledka, potem | A |
tleskali živobarvni prapori. To je bil tudi edini | zvok, | ki ga je slišal, tleskanje živih zastav v vetru | A |
vrnitvi v gluhi nočni uri je slišala ta cvileči | zvok, | ko je prihajala. Tako je bilo pozno popoldne | A |
svojem brlogu, cele plasti grejo s teboj in | zvok. | Brez razloga dvigneš suknjič, proti luči ga držiš | A |
petje, najprej je blago, ampak nenadoma zadobi | zvok | ječečega hrapanja, čisto posebnega, hkrati goltnega | A |
premakniti. Telo se je silovito premaknilo | zvok, | glas ni prihajal iz ust, zakaj v ustih je tičala | A |
Potem je sopenje naraščalo in naraščalo v | zvok | in neki oduren prasketajoč smeh, ki mu ni hotelo | A |
njej. Ropota ob peči, nalaga drva, kovinski | zvok. | Potem dolgo sedi in gleda predse, v tla. | A |
hkrati je zagledal ledene plošče in zaslišal | zvok | pozavne.Spodaj po vsej morski površini tja do | A |
blizu tu zgoraj, najprej posamičen raztrgani | zvok | kovinskega instrumenta, hip zatem pa že disharmonija | A |
ga sliši, zdaj ve, zdaj vidi, da je ta njegov | zvok | za hipnegiben, da se bo za hip obdržal v zraku | A |
tudi ni videti prav verjetna. Pozavne, rezki | zvok | pločevinastih glasbil.Bobni! | A |
razbral melodijo. Prej je bil samo trušč, rezki | zvok | pozavn, zdaj je bilo kakor sladka glasba, ki | A |
ubežali sodbi pekla! vpije megafon in njegov | zvok | se meša s tisočerimi instrumenti, vpitjem in | A |
tipki s črko Ž, kakor da bi pričakovala poseben | zvok, | poseben ton, ki ga še ne pozna, najbrž kaj zamolklega | A |
velikih valovih. Med brezstenjem duše je odmeval | zvok, | zven, padec kozarca čisto blizu.Miriade zvezd | A |
Pridi čimprej. Tisti kovinski | zvok | z letališča je votlo zvenel v ušesih in v glavi | A |
vogal in vsak kot v hiši. Vsaka stvar, vonj in | zvok, | ki se dvigujejo proti nebu, vse je že tisoč | A |
je razločno slišal, zdaj je vedel, da se bo | zvok | za hip obdržal nad njegovo glavo, potem pa bo | A |
Zdaj je tudi zase vedel, da se bosta, kakor ta | zvok, | tudi njegov odmev in podoba napotila za tistim | A |
vsak odtenek sem skušal posebej dognati, vsak | zvok | si posebej predstavljati in ga razločiti od | A |
Koraki so odmevali med temi zidovi, njihov | zvok | se je odbijal od sten in še za trenutek zvenel | A |
izmed škatel, da votlo zadoni, da se nenaden | zvok | sprosti in se izgubi nekje med kupi pepela in | A |
koraki pa viharijo prostor za njim, da sega oster | zvok | visoko k vrhom pročelij, njegov odločni in kovinski | A |
sobi zaškriplje postelja, nobenega glasu, samo | zvok | škripajoče postelje in zatem drsajoči koraki | A |
zraku njene besede, da bi rada nekaj rekla, in | zvok | teh besed in vztrajen pogled v Vilijevo zardelo | A |
ta gib slutiti prav povsod. Potem dobi premik | zvok, | takšen sikav, glodajoč, enakomeren tip po steni | A |
šopkom rož in pritiskam na zvonec, ki ima bedast | zvok, | kakor da bi kdo na oni strani udarjal na gonge | A |
mesta. Hrup se je spreminjal v oster, sikajoč | zvok. | Iz neke cevi je šuštela para. | A |
ozreti proti vratom. Najprej je zatulilo in | zvok | se je dolgo in onemoglo dvigoval iz gluhe noči | A |
Dvignil sem glavo in potem mi je šel oster | zvok | sirene od enega ušesa do drugega, skozi možgane | A |
je zmeraj znova prišel. Vedeti je treba, da | zvok | te sirene ni bil tisti prijazni sobotni opoldanski | A |
tulila sirena in se je njen neznanski hripavi | zvok | drobil med hribi, skozi ulice in hiše, skozi | A |
pobočju, čez trge in strehe mesta je tekel veliki | zvok, | po vsej deželi se je vil, in vedel sem, da je | A |
senceh napele in je srce hitreje udarilo. Rezek | zvok | me je potegnil dol, in ko sem stal med tisto | A |
Zunaj je bil hrup, neznansko tuljenje, rezek | zvok, | ki gre skozi lobanjo, skozi trdna in mehka tkiva | A |
razmaknil v vse čase in prostore, ko bi se njen | zvok | premaknil tudi tu zgoraj med hribi in se izgubil | A |
in noči, medtem pa je njen znani in prijazni | zvok | tam spodaj naraščal, luči so se prižigale, svet | A |
zgoraj med temnimi hodniki in stopnišči prihaja | zvok | hišnega zvonca.Potem je ugasnila luč in se hip | A |
sliši vsak pasji hropljaj, upal je, da se bo | zvok | nagnil navzdol, kot sobotna sirena, da bo sčasoma | A |
je prekinil čuden šum. Ob tej uri se sleherni | zvok | zasliši.Pretrga tisti notranji, enakomerni zven | A |
nehala, ampak je bilo že prepozno. Kovinski | zvok, | kovinski kuščar, ladijska sirena, vse je preraslo | A |
In res so popoldne že zapele žage. Ta veseli | zvok | je segel do oblegovalcev, kjer si je zagotovo | A |
oscilator, kaj je podvodni zvon, kako potuje | zvok, | vrtela boš gumbe in poslušala daljne pogovore | A |
takšen čuden, zamolkel, enoten, povsem brezbarven | zvok, | ki je polnil prostor.Le kdaj pa kdaj je vzvalovil | A |
glas, razumen in trezen, jasen in čist. Rezek | zvok, | gladek in naravnan.Sedeli so negibno, priklenilo | A |
pokažejo stisnjene zobe, kot klešče stisnjene zobe. | Zvok, | ki prihaja skoznje, je kajpada popačen, takšna | A |
sklenjeni, ko skoznje prihaja rezek glas. Jasen | zvok | gre skozi pomirjeno in sključeno postavo na | A |
Je dihala skozi luknjo? Kakšen | zvok | je bil to?Kakšen zvok je bil to? | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |