zvok (5.443)

noči spusti, kako bi rekel, plin, pravzaprav	zvok	in reče ... SONJA: ... saj ni važno, Albert	A
ALBERT: Potem pa drugi spusti plin, se pravi	zvok	in reče ... SONJA: ... to res nikogar ne	A
niha kak lestenec . . . povsod lahko slišiš	zvok	klavirja . . . LJUBICA: Nisem Klara, Simon	A
kresni plamen, raste, išče in beží. Plašen	zvok	- in omahnile so utrujene roké, še spomin	A
le bežeč komet; v srcu živi pesek in skrhan	zvok	kitar, kar čutiš, vidiš, slutiš, ni več nikomur	A
voda danes Soča. Biti brezvetrje, razvlečen	zvok	godal ‒ biti Mozartov adagio v talilnici trenutkov	A
in dela sto rok tisoč udarcev se združi v en	zvok:	Kujemo dan za dnem, noč za nočjo sebi okove	A
sivino, njih temni soj prodira, med tišino kot	zvok,	ki se v šumenju izgubi. Te tihe, črne, žametne	A
stran 115 . \/ zvonko rožlja ključ. Potem pa je	zvok	zamolkel, ker zaklepa vežna vrata od zunaj.	A
otožna je ta pesem, poln ganotja njen domači	zvok,	še v osrčju mojem ogenj vnema, ki zagrnil ga	A
se takoj vrnem,« je preprosto rekel, da bi jo	zvok	njegovega glasu pomiril.Potem se je ustavil	A
tolažilno, da se je nekje ob strani oglasil votel	zvok	curka, ki je tajal snežno plast, in da mu je	A
imel sem občutek, ki ga ima človek, ko posluša	zvok	razglašene tipke, a kdo vé kak naiven in trmast	A
nositi skozi ozračje, je prihajal z vrha top	zvok	lesenega kladiva, ki, se je zdelo, udarja ob	A
priha . /\ .. stran 163 . \/ ja z vrha top	zvok	lesenega kladiva, se zdi, ki udarja ob debel	A
Oglasila se je nekje daleč.	Zvok	je bil komaj slišen, a nenavadno čist in prodoren	A
»Da. To se pravi, da človek sliši	zvok	ali glas, čeprav ga v resnici ni.« »Hm	A
naj bi bilo čudno! Še moje uho je komaj ujelo	zvok,	kako naj bi ga ujelo kosmato uho starega kmeta	A
Zelo znana, žalostna, otožna narodna pesem... In	zvok	trobente plava tako počasi in tako nežno skozi	A
visela prozorna, komaj vidna tančica. »To ni	zvok,	to je vročina,« se je nasmehnil in stopil naprej	A
Majcen se je zdrznil in nato široko odprl oči.	Zvok	trobente mu je še ugašal v ušesih.Spreletel	A
/\ . / . / 46 .. . \/ . / In prav tako ga	zvok	ni več tako globoko pretresal.Vse to je bilo	A
In kako tiha!...«	Zvok	trobente se je prelival v valovih - kakor zastor	A
čutil, da se mu snov gosti in da dobiva svoj	zvok,	toda tisti zvok je bil bolj in bolj grozljiv	A
snov gosti in da dobiva svoj zvok, toda tisti	zvok	je bil bolj in bolj grozljiv, zato je že začel	A
skočil na ta obronek, kamor me je bil zvabil	zvok	neznane trobente, ki o njej zdaj spet nisem	A
Robe, jaz pa -« Stavka ni končal, ker ga je	zvok	trobente vrgel na noge.Zdramil se je in prisluhnil	A
»Zdaj -« Utihnil je, ker ga je	zvok	trobente tako močno udaril v hrbet, da se je	A
je, ker sem zaslutil, da bo začela. Že sam	zvok	besede, ki jo je vzdihnila, mi ni bil všeč.	A
roke ob sebi, Venčku pa se je zdelo, da zadnji	zvok	njenega glasu še brni v zraku.Milica je nekaj	A
samo to. Tudi v tem, kako se dviga in pada, je	zvok,	čeprav ga z ušesom ni slišati.Vsak pameten človek	A
tišina, samo zvon s sosednjega hriba in njegov	zvok,	ki potem, po zadnjem udarcu, še dolgo zveni	A
Hrum se poleže, spredaj pa potem tak monoton	zvok.	Samo strokovnega znanja ne moremo dajati, naloga	A
ven, samo model ust, model, ki izoblikuje tak	zvok	čakamo.Starec pa nič, pobrska po papirjih in	A
brenčijo, da bi človek oglušel, to je tanek, visok	zvok,	tuljenje sirene, ne, ne, ni tanek, težak je	A
resnica, ki ne najde poti v obliko besede, v njen	zvok,	v njeno mesnato težo, tolažba za ponižanja brez	A
pljuča in stisnjene ustne monoton, žvižgajoč	zvok,	da sliši, da čuti, kako zgnetena gmota v kotu	A
prasketa, še zmeraj ni priplaval do njih noben drug	zvok,	nobenega klica ni bilo, krika, mukanja živine	A
sanje. Vselej se prebudi, preden splava daljni	zvok	do njega.To ji pripoveduje, čeprav ve, da ga	A
noči Ko med njunimi štirimi stenami sikne	zvok	električnega zvonca, se Gojmir zdrzne in prebledi	A
votlo udaril. Notri je jasknilo in zadušilo	zvok.	Obraz je pritisnil zraven in čakal, da bojo zenice	A
in s pestjo dvakrat močno udaril po njih.	Zvok	je zabobnel notri po prostoru, odmeva pa nobenega	A
Tak votli bum bum je odmeval po glavi in	zvok	je šel burjasto skozi prostor.Po ceviščih so	A
Spodaj je po vhodnih vratih votlo nabijalo.	Zvok	je tekel po hodnikih in strujal skozi oči, ki	A
Nekaj je bobnalo spodaj po tlaku, oglušujoč	zvok	je silil navzgor med poslopja in skozi okno	A
cesti, krog in krog poraščeno z grmovjem zdrdral	zvok.	Z zgornje strani je šklepetalo in škripalo, nekdo	A
kopit po cesti in leseno ropotijo voza za njimi.	Zvok	je naraščal in ko je udarilo prav blizu, sta	A
vedela, kaj prihaja, zato je obzirno utišala	zvok,	a slika je vseeno prasketajoč preskakovala in	A
gorijo plavži in se igrajo sonate, ko drhti	zvok	čembala in se študira Avguština, ko je vse to	A
zvokom bobna se prebuja Santa Ana, bobnasti	zvok,	ki ga v natančnih presledkih odmerja bobnarjeva	A
nog in ostre bolečine za nohti. Topi in vedri	zvok	mu bo pred utrujene oči priklical usihajoče	A
Od rotovža je čez landshutske strehe prineslo	zvok	fanfar, potem nekaj tihega presledka, potem	A
tleskali živobarvni prapori. To je bil tudi edini	zvok,	ki ga je slišal, tleskanje živih zastav v vetru	A
vrnitvi v gluhi nočni uri je slišala ta cvileči	zvok,	ko je prihajala. Tako je bilo pozno popoldne	A
svojem brlogu, cele plasti grejo s teboj in	zvok.	Brez razloga dvigneš suknjič, proti luči ga držiš	A
petje, najprej je blago, ampak nenadoma zadobi	zvok	ječečega hrapanja, čisto posebnega, hkrati goltnega	A
premakniti. Telo se je silovito premaknilo	zvok,	glas ni prihajal iz ust, zakaj v ustih je tičala	A
Potem je sopenje naraščalo in naraščalo v	zvok	in neki oduren prasketajoč smeh, ki mu ni hotelo	A
njej. Ropota ob peči, nalaga drva, kovinski	zvok.	Potem dolgo sedi in gleda predse, v tla.	A
hkrati je zagledal ledene plošče in zaslišal	zvok	pozavne.Spodaj po vsej morski površini tja do	A
blizu tu zgoraj, najprej posamičen raztrgani	zvok	kovinskega instrumenta, hip zatem pa že disharmonija	A
ga sliši, zdaj ve, zdaj vidi, da je ta njegov	zvok	za hipnegiben, da se bo za hip obdržal v zraku	A
tudi ni videti prav verjetna. Pozavne, rezki	zvok	pločevinastih glasbil.Bobni!	A
razbral melodijo. Prej je bil samo trušč, rezki	zvok	pozavn, zdaj je bilo kakor sladka glasba, ki	A
ubežali sodbi pekla! vpije megafon in njegov	zvok	se meša s tisočerimi instrumenti, vpitjem in	A
tipki s črko Ž, kakor da bi pričakovala poseben	zvok,	poseben ton, ki ga še ne pozna, najbrž kaj zamolklega	A
velikih valovih. Med brezstenjem duše je odmeval	zvok,	zven, padec kozarca čisto blizu.Miriade zvezd	A
Pridi čimprej. Tisti kovinski	zvok	z letališča je votlo zvenel v ušesih in v glavi	A
vogal in vsak kot v hiši. Vsaka stvar, vonj in	zvok,	ki se dvigujejo proti nebu, vse je že tisoč	A
je razločno slišal, zdaj je vedel, da se bo	zvok	za hip obdržal nad njegovo glavo, potem pa bo	A
Zdaj je tudi zase vedel, da se bosta, kakor ta	zvok,	tudi njegov odmev in podoba napotila za tistim	A
vsak odtenek sem skušal posebej dognati, vsak	zvok	si posebej predstavljati in ga razločiti od	A
Koraki so odmevali med temi zidovi, njihov	zvok	se je odbijal od sten in še za trenutek zvenel	A
izmed škatel, da votlo zadoni, da se nenaden	zvok	sprosti in se izgubi nekje med kupi pepela in	A
koraki pa viharijo prostor za njim, da sega oster	zvok	visoko k vrhom pročelij, njegov odločni in kovinski	A
sobi zaškriplje postelja, nobenega glasu, samo	zvok	škripajoče postelje in zatem drsajoči koraki	A
zraku njene besede, da bi rada nekaj rekla, in	zvok	teh besed in vztrajen pogled v Vilijevo zardelo	A
ta gib slutiti prav povsod. Potem dobi premik	zvok,	takšen sikav, glodajoč, enakomeren tip po steni	A
šopkom rož in pritiskam na zvonec, ki ima bedast	zvok,	kakor da bi kdo na oni strani udarjal na gonge	A
mesta. Hrup se je spreminjal v oster, sikajoč	zvok.	Iz neke cevi je šuštela para.	A
ozreti proti vratom. Najprej je zatulilo in	zvok	se je dolgo in onemoglo dvigoval iz gluhe noči	A
Dvignil sem glavo in potem mi je šel oster	zvok	sirene od enega ušesa do drugega, skozi možgane	A
je zmeraj znova prišel. Vedeti je treba, da	zvok	te sirene ni bil tisti prijazni sobotni opoldanski	A
tulila sirena in se je njen neznanski hripavi	zvok	drobil med hribi, skozi ulice in hiše, skozi	A
pobočju, čez trge in strehe mesta je tekel veliki	zvok,	po vsej deželi se je vil, in vedel sem, da je	A
senceh napele in je srce hitreje udarilo. Rezek	zvok	me je potegnil dol, in ko sem stal med tisto	A
Zunaj je bil hrup, neznansko tuljenje, rezek	zvok,	ki gre skozi lobanjo, skozi trdna in mehka tkiva	A
razmaknil v vse čase in prostore, ko bi se njen	zvok	premaknil tudi tu zgoraj med hribi in se izgubil	A
in noči, medtem pa je njen znani in prijazni	zvok	tam spodaj naraščal, luči so se prižigale, svet	A
zgoraj med temnimi hodniki in stopnišči prihaja	zvok	hišnega zvonca.Potem je ugasnila luč in se hip	A
sliši vsak pasji hropljaj, upal je, da se bo	zvok	nagnil navzdol, kot sobotna sirena, da bo sčasoma	A
je prekinil čuden šum. Ob tej uri se sleherni	zvok	zasliši.Pretrga tisti notranji, enakomerni zven	A
nehala, ampak je bilo že prepozno. Kovinski	zvok,	kovinski kuščar, ladijska sirena, vse je preraslo	A
In res so popoldne že zapele žage. Ta veseli	zvok	je segel do oblegovalcev, kjer si je zagotovo	A
oscilator, kaj je podvodni zvon, kako potuje	zvok,	vrtela boš gumbe in poslušala daljne pogovore	A
takšen čuden, zamolkel, enoten, povsem brezbarven	zvok,	ki je polnil prostor.Le kdaj pa kdaj je vzvalovil	A
glas, razumen in trezen, jasen in čist. Rezek	zvok,	gladek in naravnan.Sedeli so negibno, priklenilo	A
pokažejo stisnjene zobe, kot klešče stisnjene zobe.	Zvok,	ki prihaja skoznje, je kajpada popačen, takšna	A
sklenjeni, ko skoznje prihaja rezek glas. Jasen	zvok	gre skozi pomirjeno in sključeno postavo na	A
Je dihala skozi luknjo? Kakšen	zvok	je bil to?Kakšen zvok je bil to?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani