nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tudi ko bo daleč od tod, v trebuhu velike ladje, v njenem smrdljivem podpodju, ali na poti v Kelmorajn, se bo spominjal njihove topline in svetlobe, kakor ne bo nikoli pozabil mrzlih juter svojega noviciata v kapeli svetega Frančiška Ksaverija, mraza, otrplih nog in ostre bolečine za nohti. Topi in vedri zvok mu bo pred utrujene oči priklical usihajoče zvezde daljnega neba, rumeno kroglo, vzhajajočo nad rdečo pokrajino, nad njene zelene gozdove, svetlikajočo se gladino reke Paraná. Kadar bo v svoji glavi zaslišal jutranje bobnanje, se bo zmerajspomnil tudi na vedrino vsakega jutra, vedrino prebujajočega se stvarstva ob silovitem odzivu pisanega ptičjega zbora iz gozda, vita beata!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani