Samo pridušen šepet, se zdi, je zganil vrste, a morda niti ne pravi šepet, ampak samo kakor glasnejši šum mokrih cunj, ki se drgnejo ob mokre cunje. Ker naliv se pomirja in z dežnimi kapljami, ki jih veter zdaj razredčene nosi skozi ozračje, priha ja z vrha top zvok lesenega kladiva, se zdi, ki udarja ob debel tram. Temna kupola pa se je začela razkrajati in skozi njene gnile razvaline se kobacá črn políp, ki bo prekril z vodeničnim trebuhom pobočje in zamesil zemljo in gozdove s človeškimi telesi.