zvezd (3.609)

segaj oblast ti do morja, slava tvoja segaj do	zvezd.	PATER MELHIOR Slava ti, Herman, segaj oblast	A
segaj oblast ti do morja, slava tvoja segaj do	zvezd.	Aron Salobir se priplazi po trebuhu.	A
takega očeta, take krone tu na zemlji, ne takih	zvezd	in čednosti na nebu, ne takega trpljenja in	A
ponavljala, kar ni bilo mogoče. Tako se iz svetovja	zvezd	utrga drobna zvezda in se utrne v brezno, zakaj	A
vedel, o Fertinc, kaj je ljubezen, ki kaplje od	zvezd.	BEKŠ: Nikoli ne!	A
Vida! Če pojdejo tvoje lepe sanje do samih	zvezd,	jaz pojdem z njimi! VIDA: Zahvaljen za to	A
me je vabilo ... ne od onkraj morja - od onkraj	zvezd!	... Vzemi svetilko in jo upihni; zaman je svetila	A
je govorila z nami od onkraj morja, od onkraj	zvezd	... Polnočen gost ... da sem iztegnil roko proti	A
pozdravilo nenadoma, zaklicalo sredi noči, iznad	zvezd	... ali tako; prelepe besede so bile, skoraj pesem	A
zdi, da si daleč onkraj morja, visoko onkraj	zvezd!	Tvoj obraz vidim, tvoje roke bi lahko otipal	A
Naprej, Vida, naprej! . / . / stran 98 . / Do	zvezd	... do zvezd! ... III Scena kakor v	A
naprej! . / . / stran 98 . / Do zvezd ... do	zvezd!	... III Scena kakor v prvem aktu	A
moji hiši bo nocoj . / . / stran 151 . / ples	zvezd	pozemskih luč temnil nebeško.In kakor se mladenič	A
- Predrzen sem, ne govorí z menoj. - Par	zvezd	najlepših je nebó poslalo, prosilo Julijine	A
vržem raz teló življenja trudno breme sovražnih	zvezd.	-	A
Modra kri po žilah vsém naj teče! V grbu dvoje	zvezd	jim svéti jasnih Za spoménik njé očíj prekrasnih	A
svéti jasnih Za spoménik njé očíj prekrasnih;	Zvezd	srebrnih dvoje v grbu svéti Za spoménik lépi	A
o mili zvon! Ko zarja z modre nam višave	zvezd	naznanja milijon, naznanjaš ti zemljanom: ave	A
64 . \/ Pa blizi ni cest, ah, v Elizij do	zvezd	ne morete kaplje šumeče. In smele željé do Angéle	A
ti metulj? O, potlej bom odplul s teboj do	zvezd;	do raja, v azur... Tja gori se izgubljala in bova	A
de sonce zajde za goré, de skoz nebeške vrata	zvezd	truma pride zlata. Po vasi góri pok, pok, pok	A
‒ Ko nárbolj iz	zvezd	je danica svetla, narlepši iz deklic je Urška	A
Rudeči zor osramoté nje lica, in nje oči nebeških	zvezd	plamene, nikdár več zdrav ne bo, ki ga pušíca	A
zgubljena, de vanje ne obrne več pogléda. Kar	zvezd	nebo deklet ima Ljubljana; rad ogledujem vas	A
tepó valovi, grom udarja ‒ zakaj, ak vajnih	zvezd	zasije zarja, vetrovam Eol kój zaklene duri	A
mir, potihne šum viharja ‒ tak, draga deklica!	zvezd	tvojih čakam, takó in bolj še čakam hrepeneče	A
temnoglave. Vetrec hladen piha v lice;	zvezd	je polna neba greda, mesec bledi name gleda	A
17 . / Noč jesenska je tam zunaj, ni ne	zvezd,	ne lune jasne; moje srce je otožno, ni	A
srce živeti? . / . / stran 18 . / Nebó gorí od	zvezd	neštetih, z goré pihljá zefir lehak, neznano	A
8 Noč mrtvaška je tam zunaj: ni ne	zvezd,	ne lune jasne; moje srce je otožno: ni	A
10 Nebó gorí od	zvezd	neštetih, z goré pihljá zefir lehak,	A
Zasopel tvoj je dih, steklen pogled, na nebu zate	zvezd	ni, le bežeč komet; v srcu živi pesek in skrhan	A
vekomaj, tak dalek kot na nebesnem oboki polnočnih	zvezd	sijaj. Oči, ki ni jih moč doseči, brez ognja	A
mi sladko. Tihi, polunočni čas, trepetanje	zvezd	v višavi, glas vpijočega v puščavi, trs samotni	A
umiranje. Odbirajo se kristali za nadomestke	zvezd.	Kamni rastejo do neba, analiza drobovja je jutranji	A
/ stran 57 . / šepeta angelov, iz utrnjenih	zvezd,	iz srčne aritmije, iz zbezljanih bitij, iz mesojedih	A
noč odteka, jutro raste. Pod obokom ugaslih	zvezd:	sipina mrlečih duš, veselje mlečnih isker, dišava	A
lijan. . / . / stran 70 . / Živa noč Roj	zvezd,	ki bezljajo po nebu kot preplašene muhe. Goreči	A
objél. Na polje hladna rosa pada, Po nebu vnéma	zvezd	se žar; Ljubezen diha zemlja mlada, Ljubezen	A
\/ 24. september Kot jaz si sanjal: Tisoč	zvezd	žarelo nad nama svetlih v jasni bo modrini...	A
razodelo Molčalo morje je - midva molčala. Par	zvezd	na naju gledalo je tuje, kot da se nama zviška	A
soj z utrinki zlatimi nariše na temni nebes	zvezd	nebroj... Po gričih vseh, po vseh dolinah kresovi	A
vanj. Pesem moja je kipela do neba, do zlatih	zvezd,	a ni mogla razumeti potov trdih zemskih cest	A
orla nesem v nebo. Daleč do sonca, kvišku do	zvezd	nikdar ni konca najinih cest! Tam, kjer vsak	A
daleč ne da bi vedel zame uživala sijaj modrih	zvezd	v tvojih očeh. - - - Tik mimo mene je priletel	A
ko v dnu morjá pred tabo se iskri, in več, ko	zvezd	je vrh nebá, tu jasnih je oči. Tu gibki udje	A
102 . / Drevi pojdemo k poroki, ko bo polno	zvezd	nebo! Tam na zvezdnatem oboki čaka me srce zvestó	A
vedno huje krvaví. . / . / stran 31 . / »Dokler	zvezd	bo zlata čeda razsvetljála božji dom, stala	A
in ob plamenu gorja. Karminasto se kvartetu	zvezd	odpre, ob uri strahov. Izvir podzemnih rek napaja	A
zaklenjenih grobov. Karminasto se kvartetu	zvezd	odpre, ob uri strahov. IV.	A
IV. Karminasto se kvartetu	zvezd	odpre, ob uri strahov. Valovi pljusknejo na	A
Niha med dnevom in nočjo. Kovač	zvezd.	Ihti med rjuhami ljubezni, v hiši črni je doma	A
čista svila. Jo prede porcelanasto dekle iz	zvezd,	da bi oblekla otroke. Prede svilo vsa mila.	A
družica moja: bolest. A grem za lučjo nevidnih	zvezd.	Ti mirno spiš.	A
V čelo ga zvezde pekó. On odhaja v deželo	zvezd	in drevja, viharjev srca. Skrivnostni tečaji	A
tvoj svetli smehljaj, mi gremo v deželo krvavih	zvezd.	Malo mesto. Somrak. Tramway.	A
lepi obraz, s tiho mislijo na čelo. (Ni od	zvezd	zakrvavelo?) Ne, srce je hotelo: Od tod, dokler	A
arktično poletje . / . / stran 80 . / Onstran	zvezd	me ni V pomladnem podrastju še manj Vse neprehojene	A
DALEČ je. Do	zvezd.	Poledenelo.	A
sveta in modrino neba. V dvoje se vzpne celo do	zvezd:	Najino dihanje / je preplavilo nebo / / Stala	A
Biti potovanje, prostor potekanja, prostranost	zvezd,	spočeta v zemlji. Biti ljubezen.	A
odsevaš v siju blede lune, kaos megličastih	zvezd	je izpolnjen v tebi. Omamljena Omamljena sem	A
milijard hrepenečih teles in mnogih tiho ugašajočih	zvezd,	ptica, vse se pretaka v njej, vse, razen izrojenih	A
Konj peketa. Temna je noč; par	zvezd	blešči na nebu izmed lin v oblakih.Laterna ropota	A
polnimi pljuči. Pogledal sem v nebo: tam je bilo	zvezd,	svetlih in rdečkastih, rosnih in mokrih, malih	A
sedel k njej in pognal. Med potjo nista štela	zvezd	na nebu in tudi nista prisluškovala vodi, ki	A
zre v črno nebo nad seboj, brez razpoke, brez	zvezd	v črno nebo nad seboj, ko reče: še zmeraj ni	A
gorskih pašnikih globoko pod pečino. Opazuje poti	zvezd,	ki vodijo naša življenja.Kadar ga vprašajo,	A
okna ni bilo in ne modrega neba v njem in ne	zvezd	na nebu. Prvega dne je prinesel stražnik	A
. / stran 312 . / čez prekrivala zemljo in	zvezd	ni bilo videti.Tudi ognja na oni strani ne.	A
navzdol. Tudi to noč ni bilo lune na nebu in ne	zvezd.	Bilo je temno in oddahnila sta si, ko sta obtipala	A
dotaknile nečesa, kar je slutnja zemeljskega svoda,	zvezd,	ki jih od otroških let naprej gledajo in jih	A
je rekla, pokrij me, ni bilo neba nad njo in	zvezd,	ki so sijale to pomlad, ko jo je nekdo pokril	A
edina lepota, lepota neba, njeno je veličastvo	zvezd,	lesketajoč okras na Gospodovih višavah; tam	A
Obdajajo jo sile, ki jih ne razume, kakor ne razume	zvezd	na nebu in življenja stvari globoko pod zemljo	A
zvok, zven, padec kozarca čisto blizu. Miriade	zvezd,	miriade stvari na nebeškem svodu in potem dolgo	A
ga zdaj hropeč zmagoval, noč brez meseca in	zvezd	pa je pritiskala k tlom, k tilniku, da so se	A
bilo razžarjeno od ognja in svetlo od številnih	zvezd,	kamor bojo kmalu potovale njihove otrple duše	A
napenjal oči, da bi kaj videl; cesta se je v soju	zvezd	zamolklo belo črtala v temni pokrajini, na svetli	A
v vzhajanje svojih sonc in migotanje lastnih	zvezd,	pa vendar negotov in vedečen, ali bo na tem	A
sta šla brez luči; z jasnega neba in redkih	zvezd	se je lilo vsaj toliko svetlobe na zemljo, da	A
pred kazino. Tu je dolgo opletala, veseleč se	zvezd	in druge nočne prirode ter gosposkega vonja	A
drobnega, mehkega. Stopil sem k oknu in pri svitu	zvezd	razločil, kar sem itak že slutil in kar bodi	A
piščalko, in kadar mu je sila, dvakrat zapiska. Do	zvezd	je segalo obupno žvižganje.Pa je jadrno prihitela	A
nadkrilile vse, kakor sonca soj premaga milo luno in	zvezd	neštetih broj. In niti ni omenjeni gospod sam	A
lune, drugi vitez od sonca, tretji vitez od	zvezd.	Tako so se imenovali.	A
kjekteri le podrl. Nihče pa ni zmogel viteza od	zvezd.	Cesar je bil zelo nejevoljen.	A
»Ali bi šel, da bi se pomeril z vitezom od	zvezd?	« »Zakaj ne?	A
cesarsko dvorišče, kjer ga je čakal vitez od	zvezd.	Boj je prišel gledal sam cesar in ob njem prelepa	A
všeč kakor Petrus, še ni videla. Vitez od	zvezd	je premeril Petrusa od peta do temena. Nato	A
viteze!« Petrus je obrnil konja in vitezu od	zvezd	pokazal hrbet.Makalonca je bila vsa rdeča in	A
Po bliskovo so jima šle sablje. Vitez od	zvezd	je pihal od togote in hropel od truda. Boj je	A
Kar nenadno se vzpne Petrusov konj, vitezu od	zvezd	je odletela sablja iz rok in sam je telebnil	A
je s konjem preskočil premaganega viteza od	zvezd,	se priklonil cesarju in Makalonci ter hotel	A
stran 7 . / Zunaj je bila že noč, noč brez	zvezd,	le burja je žvižgala čez streho.Nejc se je razgovori	A
mesečine, pa bogata za čudo nizkih in svetlih	zvezd,	je ležal Iztok vznak na mahu; pod glavo si je	A
In še se ni ganil z mesta. Milijoni	zvezd	so veselo pluli nad njim v prostranost.	A
ko je videl beli vrat, razsvetljen od zlatih	zvezd,	in sklonjeno glavo proti svojim prsim.Ni imel	A
črne zemlje, da je od nekod drugod, s sonca, od	zvezd.	Zato sta obe dolgo molčali.	A
dni. Na njegovem oboku je migetalo nič koliko	zvezd,	majhnih, ki so z zlatom posipavale modrino,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani