vrtu (7.586)

jaz za naprej ne bom več krtov lovil doli po	vrtu?	Ti boš morala z mano drugače ravnati.	A
zavpije pri oknu: Ravno tukaj gnádljivi gospod po	vrtu	jezdarijo.Jaka tudi in eden, dva, trije, štirje	A
Trubar in Barbara pred hišo. Na	vrtu,	pri mizi.Na mizi polič vina, kruh, dva kozarca	A
stvari se obračajo na bolje. BARBARA: Na	vrtu	imamo veliko staro češnjo.Oče jo je posadil	A
teče po ulici: po blatu. Ustavi se ob nekem	vrtu	z zelenjavo, za ograjo se pasejo prašički.	A
špehom in nogami, a veš. Je bolj komot doma na	vrtu.	SIMON: Bodo že prišli, potrpi malo.	A
nekem gorenjskem letovišču, drugo na Stoparjevem	vrtu,	tretje v Čurnovem stanovanju v Ljubljani. PRVO	A
lep. DRUGO DEJANJE Veranda na Stoparjevem	vrtu.	Za mizo zofa s stoli, na mizi vaza s cvetlicami	A
vročega dne v avgustu popoldne z njima sedèl na	vrtu,	v senci.Marianne sem držal na kolenih.	A
kmetice, delavci PRVI AKT Na	vrtu	pred županovo krčmo.Na desni prijazna bela hiša	A
veselejše: Zbogom, Anka! Po cesti prihajata proti	vrtu	M i n k a in G e n i ANKA: Adijo! JERMAN	A
kakšno besedo? LOJZKA: Da ne vé, kaj bi tam na	vrtu,	je rekla, in da le ostani v svoji družbi, je	A
vsa drenovska elita bo na večer tam doli na	vrtu;	ples, godba, petje, govorance ... DOLINAR:	A
Kakor vam je znano, praznujemo nocoj tu na	vrtu	izvanredno svečanost in ob tej priliki sem prevzel	A
Kaj iščeš, Ana? ANA: Gitaro; Alma bo pela na	vrtu;	tako žele gospodje. Odide na desno spredaj	A
Ali slišite Rudo? Stopi k oknu: Na	vrtu	poje. DOBNIK: Lepo je bilo od Broša vsekakor	A
Prejšnji. B r o š BROŠ: Gospoda, zadnji ples na	vrtu.	Potem se preselimo v sobo.	A
pustite igralne mize, zabavajte se z nami. Na	vrtu	zaplešemo še enkrat, a potem izpraznimo par	A
prihajajo na mizo. Družba se je preselila, zakaj na	vrtu	je mraz. DOLINAR: Meni je mraz tudi tu notri	A
mrzlih, nemih senc, ki so se izprehajale po	vrtu,	po hodnikih, po izbah, ki so stale ob postelji	A
zvezde že sijejo, kmalu vzide mesec, rože dišé na	vrtu.	Lepo vas vabim v ta sladki večer!	A
vsako rabo. . / . / stran 59 . / ČETRTI AKT Na	vrtu	pri Zorislavi PRVI PRIZOR Zorislava šiva.	A
riše ... Pod célicoj svojoj sedí samotár, Na	vrtu	sam s sáboj golčí samotár; Čujó ga le rože cvetóče	A
bélo in napól razcvélo, . / . / stran 147 . / V	vrtu	kmetov mojih tam ubrano, Pošljem v stavo ti	A
poslej. Ali vonjavo in kras izpreminja roža na	vrtu,	cvetica poljan? Ali se spev več s spevom ne	A
« Vzori V lepem	vrtu	šeta se Palmira, žena krasna, slavljena kraljica	A
mraz.« . /\ .. stran 12 . \/ Vprašanje Na	vrtu	raste izmed vseh najdražja roža, ljubezni ljube	A
glasú zvezdnáto je zgóraj obóčje. Na	vrtu	krog naju vejévje šumí, to pesem naráve	A
ROMANCA O CVETICI Na	vrtu	cvetka mi stojí, kot sneg se krona ji bliščí	A
sloni. . / . / stran 34 . / O mraku sedim na	vrtu	in v zvezdnato gledam nebo, iz srca k	A
/ stran 32 . / 3 O mraku sedím na	vrtu	in v zvezdnato gledam nebó; iz srca k	A
Okno je bilo odprto. Zunaj na	vrtu	so se priklanjale temne veje kostanjev in listje	A
roka je moja strune drhteče -- Rože na	vrtu	so dvignile krone, in zašumeli so temni gozdovi	A
20 LJUBEČA VRANA 21 KAKO SEM SE PAČIL 22 NA	VRTU	24 PESEM NA OTIP 25 FRANJO FRANČIČ 26 DILEMA	A
prepisovalci veselih misli smo, vandravci na	vrtu	zvočne pokrajine. ... SE ZLEKNEM Vse naokrog	A
ihtavih kaplanov. . / . / stran 24 . / NA	VRTU	Postavljam tesno ograjo, zid, da zaprem izhode	A
odprtosti, prešernosti in blage mimikrije v rajskem	vrtu	mladosti.Navihanka se suče kot vrtavka, preskakuje	A
vse: časi prvih trobentic so mimo, sivka na	vrtu	že odganja kosmiče drobnih lučk, prepih v srcu	A
so mirne same po sebi. Palčki na obhodu po	vrtu.	Med finimi kalčki iščejo dom.	A
poljano sije, na brsteči log. Po gredicah v	vrtu	rožice dehte, na zelenih glogih ptički žvrgole	A
oblaki črni, svetli bliski k nam gredó; rože v	vrtu,	žito v polju huda ura vzela bo. Joj nam, joj	A
je, kot v prejšnjih majskih dneh: na cesti,	vrtu,	polju ‒ povsod sam cvet in smeh. A v mojem mladem	A
ko bi sredi sončnega poletja vzcvetele ti na	vrtu	rože rdeče, srebrno bele in zlato žareče, bi	A
naredi, ključavnico z ograje oddrobi in v našem	vrtu	mukerle nabira; pa se mu, kakor vedno, čudno	A
pomenil pa je ali prostor za trenje lana pri	vrtu,	pa tudi zadnjo plat.Primer: »Boš dobila po ferjači	A
sprejela lahka in mirna, kot sprejme drevo v našem	vrtu	hladno jesen. Bila sem lisica Prej sem bila	A
čarobnih let, ko bil je v cvetju ves mi svet enako	vrtu	v maji, ko živel sem ko v raji. Zgubljen je	A
NJEGA NI! Rože je na	vrtu	plela, pela pesemco glasnó, živo v lice zarudela	A
cvetja mu je dala, s cvetjem dala mu srce, sama v	vrtu	je ostala, on po svetu šel od nje. Rože je na	A
ostala, on po svetu šel od nje. Rože je na	vrtu	plela, pesmi pela je glasnó ‒ kaj da vrta več	A
podoben slani, ki padla v mrzli noči je; kar ta je	vrtu	in poljani, kreposti on cvetoči je. A mož pošten	A
prebrodil, ko sem k ljubi hodil. Kdo prešteje v	vrtu	rože brez števila? Ljuba jih je štela, ko mi	A
zarjino opravil. In ko njo bo videl, ko po	vrtu	hodi, mi jo bo pozdravil: Draga, zdrava bodi	A
zet Pač lep je mladi vrtnar bil, ki rože v	vrtu	je sadil, in rad je delal, bil vesel, pa táko	A
še ne spi, pri njej še svetla luč gori. Na	vrtu	pa stoji nekdó, premilo prosi, presladkó: »Le	A
Apnasto se telo sveti, vsi pijemo iz žlic. V	vrtu	smrti sem, enaka med enakimi.Bela ptica.	A
norišnico se izprehaja mesečni mesec. Po belem	vrtu	stopa Senca ‒ človek, zamigljen v svojo otožno	A
z enim gortnarjem pa. Cel dan, cel dan na	vrtu	sedi, zvečer pa po rož′cah diši. En vetrič	A
ptičke so se ujele vse. Kje je tista deklica, v	vrtu	je sedela, lepa kakor rožica, pesmice je pela	A
b′lo tak′ dolgo domov? »Ljubček ti moj, po	vrtu	sem hodila, zato me ni b′lo tak′ dolgo domov	A
je mladost, mladost ne pride več nazaj! Po	vrtu	sem špancirala, sem videla, kako mi rož′ce cvetejo	A
klip, klop ... . / . / stran 323 . / Roža na	vrtu	zelenem cvete Roža na vrtu zelenem cvete, pride	A
323 . / Roža na vrtu zelenem cvete Roža na	vrtu	zelenem cvete, pride tja k roži veselo dekle	A
toči solze. . / . / stran 324 . / Rože je na	vrtu	plela Rože je na vrtu plela, pela je pesem	A
324 . / Rože je na vrtu plela Rože je na	vrtu	plela, pela je pesem glasno, živo v lice zarudela	A
cvetja mu je dala, s cvetjem mu dala srce, sama v	vrtu	je ostala, on po svetu šel od nje. Rože je na	A
ostala, on po svetu šel od nje. Rože je na	vrtu	plela, pela je pesem glasno ‒ kaj da vrta več	A
bela na griču stoji, gleda na breskev, ki v	vrtu	cveti. Vse razcvetelo in omladelo teb′ se nasprot	A
še drugi ljudje, da nisem za tvoje srce. Po	vrtu	je špancirala in žlahtne rož′ce nabirala, nageljček	A
zapustil bom? Troštale te bojo drobne rožce, ki po	vrtu	rastejo. Troštale te bojo drobne tičke, ki po	A
slaviček, drobni ptiček, tebe pa najrajš′. Na	vrtu	mi, na vrtu mi javor zeleni. Pod njim mi je	A
drobni ptiček, tebe pa najrajš′. Na vrtu mi, na	vrtu	mi javor zeleni. Pod njim mi je, pod njim mi	A
. / . / stran 46 . / Lovil je metulje na	vrtu	Z vodno pištolo jih je čakal in se prekopicaval	A
si je želel ujeti vsaj senco Zato je lovil po	vrtu	Z vodno pištolo Da jih ne bi bolelo Ko ga bodo	A
/ Robovi duš otroških in rastja v ognjenem	vrtu	čakajo na plamen. Duh ognja prebujen zacepeta	A
moja pesem je bogaboječa. In obrodi na njenem	vrtu	jablan v zavetrju respotnikovem tleča. Me s	A
. / stran 14 . / Vrtnar Oidip Na svojem	vrtu	gojiš slepe oči, slepo bit, pred sabo potiskaš	A
Openski tramvaj je stal, drevje v Ralijevem	vrtu	pa je bilo negibno v rdečem ozračju.In onadva	A
gmajnice ob tračnicah, zelenje v Ralijevem	vrtu;	nočni čuvaj pa lepi svoje bele znamke na ključavnice	A
Rumeni lasje, rumeni in topli kakor lipa na	vrtu.	Tudi zašumijo kakor lipove vejice.	A
mogla, ne, ni mogla in ni mogla. Ko je bila na	vrtu,	pa jo je nekdo prijel pod pazduho. Drago.Samo	A
Rdečelična dekla, ki varuje otroka v ljudskem	vrtu,	na spomlad, ko letijo z divjih kostanjev snežinke	A
se usujejo iz voza ob barkovljanskem ljudskem	vrtu,	da stopajo vzdolž brega, ki položno visi k vodi	A
presenetiti. Njuna ljubezen bi se izpolnila v bajnem	vrtu,	onadva pa bi bila vsa iz sebe, kakor da začenjata	A
Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po	vrtu,	Vojnac pa jo je krčevito držal na vrvi, sopihal	A
CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / Žef je udaril po	vrtu.	Stopil je mimo prhajočih konj, ne da bi se ozrl	A
Potem je stlačil v usta pest tobaka in krenil po	vrtu.	Nameril se je bil po polju, pa je obstal že za	A
Žef izginil na polje. Ko je Žef odkorakal po	vrtu,	je stopila v hišo.Otroci so obstali:	A
jutro. Kmetje se bodo zbrali pri Rejcovem	vrtu,	ki je ponos vse vasi.Ta vrt bodo danes	A
980102170440~980102171112 .. . / hudo.485 . \/ . /	vrtu,	tuli kakor bi bil razmesarjen in plane za mano	A
popoldneva pa se je le odločil. Počasi je prišel po	vrtu,	zavil okrog hleva in se ustavil na tnalu pod	A
poraščena z mahom in se je lomila navzven. V tem	vrtu	je imela naša mama toliko rož, zdaj pa so ob	A
se človek tako poživini! Pomisli, v njegovem	vrtu	so našli Obrekarja.Pod gredo radiča.	A
se je s svojim upognjenim hrbtom prizibal po	vrtu.	Bilo je proti večeru.	A
Sam ga je moral zagrebsti v svojem lastnem	vrtu	pred hišo.Pod gredo radiča.	A
/ . \/ . / Ko sem prišel po Obrekarjevem	vrtu,	kjer je bila steza skoraj zaraščena, sem se	A
Še enkrat mu požuga s prstom in že hiti po	vrtu.	Zdaj je pri njivi, zdaj gre mimo žive meje, zdaj	A
pazduho, nato pa je odločno in hitro stopil po	vrtu	otrokom naproti.Videl sem, kako so se veselo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani