vrtu (601-700)

Hrast s soprogo, sedeli so kakor navadno na	vrtu.	»No, je li kaj novega popoldne?« vprašal je	A
Koren pa se je sprehajal z Milico po prostornem	vrtu.	Razgovarjala sta se največ o očetovem prihodu	A
in Milico v grad. Gospodje so ostali sami na	vrtu.	»Da si le prišel, dragi moj!	A
matere. Čutila pa je dobro, da uspeh pogovora na	vrtu	ni bil vsem po volji.O politiki in o volitvah	A
izvolite, izvolite,« sikal je oni. »Zunaj, na	vrtu	torej, če dovolite!« »Oh, le pridite!	A
poleg grajskega vrta. Elza je bila ostala na	vrtu	in tam jo je našel doktor. Sedela je pod košato	A
Celo uro skoraj se je že mudil župnik na	vrtu	ter hodil gledat čez ograjo tja dol v ravnino	A
bukovem gozdu. Vrnivšim se, priskakal je na	vrtu,	ki je obdajal grad od treh strani, velik pes	A
pristopila in vsa družba se je sprehajala potem po	vrtu.	Župnik, baron in njegov svak so zabredli zopet	A
se svetili v krasnem zelenju; na župnikovem	vrtu	pa so dehteli celi šopi belih šmarnic. Tedaj	A
tu dol pod grad; pa kje je vendar Olga?« »Na	vrtu	je,« reče hladno Berg. Kosan je bil malo zardel	A
prvih pozdravih pripovedovala je, da je bila na	vrtu,	a da vročina postaja neznosna.Lice ji je v istini	A
O njunem srečanju v Lahih pa onega večera na	vrtu	nista govorila. Deklica se je ozrla vanj ter	A
bo oni mazač klatil nocoj tu okoli grada, po	vrtu	ali koder koli ‒ daleč ne bo!« »Prekleto!« sikne	A
pod vrtom glasili so se murni in z drevja na	vrtu	padel je sedaj in sedaj piškav sad ter udaril	A
grozna dva večera doma! Pri očetu prvi in na	vrtu	drugi, ko se je bila zgrudila nezavedna poleg	A
baronica! Pa ste že zapazili vendar, kako se je v	vrtu	vse predrugačilo? Staro hruško tamkaj v kotu	A
vogla in starec pokazuje mladenki to in ono po	vrtu.	»Oh, kako lepo je tukaj.	A
odgovorila ničesar. Šli sta proti drugemu koncu na	vrtu	in tu se ustavi grofica. »Ali ideš z menoj na	A
sprehod, Ana?« vpraša. »Ne, jaz ostanem še na	vrtu,	morda pride teta Amelija,« odgovori kratko baronica	A
bil, in zadnjič si pod kostanjem v žerinjskem	vrtu	tako iskreno zrl v oči grofici Veroniki, da	A
stran 61 . / IX »Kaj pa delaš že sedaj na	vrtu,	Anica?« povpraša drugega dne, ki je bil prinesel	A
obljubila sem mu ga zadnjič, ko je narisal tam v	vrtu	Veroniko in pa mene ‒ saj si videla, kako lepo	A
že obljube, meni dane? Pomislite zadnjič na	vrtu	na Žerinjah!« Anica na tla gledaje odgovarja	A
/ . / stran 143 . / trenutka na žerinjskem	vrtu	navdajal pošteno srce, pomagal mu je pozabljati	A
terjala to in dogodek med njima na žerinjskem	vrtu	ga tudi ni odvračeval; le skrivnost, katero	A
pozneje pa sta sedela Vinko in Anica na klopi v	vrtu	pod onim kostanjem, katerega je bil nekdaj stari	A
jim še stric pridruži, ter se dejo v lopo na	vrtu,	razgovarjaje se o navadnih stvareh. Malo pozneje	A
Prva je tulila, mukala in meketala po dvoru in	vrtu,	drugi pa so se stiskali in vpili okoli surovo	A
kuhinji, od tam do kolibe in do drugih miz na	vrtu	so tekale z jedili po tri ali štiri dekleta	A
prestara ni!« Ker že ni bilo mnogo gostov na	vrtu,	prisedel je Brnot k Topolščaku, in ta mu je	A
gospodinji rekla »ti« ali »vi«, in krenila proti	vrtu,	kjer se je ob njegovi severni strani raztezal	A
Veseljenka v prostore na divno razsvetljenem	vrtu.	Tam ga seznani s srednje priletno, bogato opravljeno	A
graščini, takoj jo vidi, da se pojoč šeta po	vrtu	in povija cvetice v šopek; in če misli, da je	A
Mirko prav ljubeznivo pogovarja z Almiro na	vrtu.	In Serajnik je kmalu vse spletke izpregledal	A
spomni, kako se je danes Mirko šalil z Almiro na	vrtu,	kako ji je pri slovesu stiskal roko in se odhajaje	A
prosto prirodo. Tu se je sprehajala nekaj časa po	vrtu,	nato pa sedla na klopico za rožnim grmičjem	A
in njegove neveste. V noči pa je posedala na	vrtu,	premišljala svojo usodo in ugibala, kako bi	A
želja, moram usahniti kakor mlado drevesce na	vrtu,	če mu črv izpodgrize sočne koreninice.	A
na gore. Marsikatera babica je zakopala na	vrtu	ali na njivi svoj skrivni denarni zaklad, da	A
radostni smeh mladeničev in deklic. Na klopici v	vrtu	je sedela Almira.Nepremično je zrla na nebo	A
odpravila nato v hišo, da je nihče ne zapazi na	vrtu.	Zakaj vsa vas je bila naenkrat polna ljudi.	A
med seboj in se tudi kakor nekdaj shajala na	vrtu.	Nekateri so že menili, da bosta lep	A
Proti večeru so šele zapazili na cesarskem	vrtu	vrv, ob zidu visečo.In zdaj je bilo jasno kakor	A
cvetic, kakršnih je videti na vsakem kmečkem	vrtu.	Cvele so in dišale, dokler se jim je zdelo;	A
bilo morebiti v vsej deželi, kakor je bilo na	vrtu	mirodolskega gospoda.Noben gospodar ni se mogel	A
svojo drobno družinico; hrane je bilo dovolj na	vrtu	in tako so ostajali mladiči s starimi vred pri	A
je torej, da je bilo po gospoda Mirodolskega	vrtu	vse polno življenja, gibanja in petja.Prvi se	A
življenja, gibanja in petja. Prvi se je na njegovem	vrtu	oglašal ščinkavec spomladi, ko je bilo še drugod	A
posebnem oddelku iskrega konjiča in uljnjak na	vrtu.	Lepi so kraji z visokimi gorami, bistrimi jezeri	A
ju je videti, kako se obračata in sučeta po	vrtu,	po hiši in po hlevu; káko veselje imata s kravico	A
III Lep večer je bil na Mirodolskem domu. Na	vrtu	v zelenem šotoru, proti dolini odprtem, sedela	A
sestro za roko in družno odideta sprehajat se po	vrtu.	Dolgo hodita molče; slednjič spregovori Breda	A
dolu!« Ko sta imeli sestrici take pogovore na	vrtu,	pogovore žalostne in vesele, polne nedolžnosti	A
prijatelju. Nekoliko časa stika po hiši in po	vrtu;	ker ga ni najti, leže v hladno travo pod drevo	A
navade pokrivati si glavé; gologlav je hodil po	vrtu	v mrazu in vročini.Lepo ga je bilo videti, ko	A
vmes govoriti. Južina je bila napravljena na	vrtu.	Nekoliko pod gradom je bil prijeten prostor,	A
skoraj tako veselo glasila kakor ptičje petje po	vrtu.	»Vse, kar je res,« spregovori gospod Mirodolski	A
zaploska ji Zora z rokama, da se je razlegalo po	vrtu.	Nato se obrne proti ubogemu Radovanu z zmagovitim	A
o njegovem prihodu, tako da so jo morali po	vrtu	iskati in prositi, naj bo pametna, naj gre v	A
so se spreletavali in prepevali po gradu, po	vrtu,	srečni ptiči, ki ne vedo, kaj je bridkost, ki	A
izviral studenec, ki je tekel po mirodolskem	vrtu.	Na gornji strani je bila skala, z grmovjem čez	A
nemogoče, glejte, zeleno je bukovje v gozdu in po	vrtu	so vsa bela drevesa in ptiči pojo in vse je	A
lepi, jasni jesenski dnevi. Na mirodolskem	vrtu	so cvele cvetice v polni jesenski krasoti: drevje	A
dan popoldne je sedel gospod Mirodolski sam na	vrtu.	Zora in Breda sta bili v gradu.	A
ponosno je stopal Kokodin s svojo kurjo družino po	vrtu;	bil je svojim podložnim vedno skrben gospodar	A
oče, saj sama prav ne vem, kako je bilo. Na	vrtu	smo sedeli.Jaz sem bila z gospo v pogovoru.	A
Edvin sta bila vstala in sprehajala se sama po	vrtu.	Čez nekaj časa pogledam za njima; nikjer ju ni	A
neprijazen, žalosten je bil sedaj pogled po	vrtu	mirodolskem; jesen je bila zapustila po njem	A
slana jih je bila smrtno zadela. Tiho je bilo po	vrtu,	samo zdaj pa zdaj se je oglasila kaka sinica	A
sprememba! Hiša je bila sicer še kakor prej, ali	vrtu	se je videlo, da pogreša skrbne gospodarjeve	A
roke. Pobit se je klatil Perun po hiši, po	vrtu;	nikjer ni mogel najti pripravnega mesta, kamor	A
hišnega vogla; z rokami na hrbtu hodi počasi po	vrtu;	listje mu šumi pod nogami.Še na misel mu ne	A
mogoče, očetovo, sestrino obličje. Bliža se	vrtu,	skrije se za visoko seč, glavo stisne k nji	A
. / . / stran 216 . / XVII Na mirodolskem	vrtu	je stal voz repe pred hišo.Pri zidu je čepela	A
preglavico z njim. Prvi dan že mu je bil po	vrtu	vse cvetice poruval ali pa poteptal; pod drevjem	A
z rokami na hrbtu je hodeval okoli gradu, po	vrtu,	po hosti; časi je celo sam s sabo glasno govoril	A
ves preplašen starejši sinek Somrakov gor po	vrtu,	kakor da bi mu bil volk za petami.	A
da bi ne skočil pogledat, kako je hčeri na	vrtu;	gotovo se je ubožica hudo prestrašila take novice	A
cvetice: »Lepih, plemenitih cvetic imate na	vrtu,	Rosana; ali jaz ne vem, kako je to, take so	A
psov. Mirno, kakor bi dremalo, stoji drevje na	vrtu,	ne gane s perescem; med njimi pa tiho leta netopir	A
Evelina, ki je vtem letela sama po gozdu in	vrtu,	sede poleg mene na klop, zdahne, nasloni glavico	A
bila vedno ženica! Za roko jo je vodila po	vrtu	in prijazno se z njo pogovarjala in ji delala	A
sta časi, posebno jeseni, sedeli pred hišo na	vrtu	pod košato lipo, kateri je že listje rumenelo	A
Jaz sem ležal v travi pod košato jablano na	vrtu	ter brez posebne misli zrl tja po polju.Kar	A
bližnjega gozdiča na krepko dišeče cvetice v	vrtu	in od daleč se čuje lajanje vaških psov.V gradu	A
pridem gor, odprem okno. Črno vse nebo, na	vrtu	pred mano so se vili in do tal pripogibali od	A
so se vsi trije sprehajali zložno po grajskem	vrtu.	Srečna bo z njim.	A
kaliti veselja. Zopet se z Julieto sprehajam po	vrtu,	zopet obiskujem ljubljene kraje.Vse je, kakor	A
šale s prežlahtno rožico, ki ne cvete na vsakem	vrtu.	Privlekla sem na Kranjsko cigane - celo drhal	A
da sta ostala gospod in gospa do enajstih na	vrtu.	V Portovi hosti zavpije trikrat sova, precej	A
Največje čudo pa je bilo to, da je na Metinem	vrtu	včasi klenkalo kakor umirajočemu. Noben človek	A
deteljo in slamo. . / . / stran 268 . / Na	vrtu	je raslo veliko sliv, ali ležal je preveč proti	A
vsake zadrege. Cvetlice sta nabrala v grajskem	vrtu	in spotoma zvedela tudi za harmoniko.Iz najlepših	A
je žena pekla, kuhala in cvrla, je sedel pri	vrtu	na ograji in se pogovarjal z dvema sosedoma	A
kadar pojdeš k bolniku, kakršnekoli trave na	vrtu	in zapovej, da jo skuha in uživa.Trava ne bo	A
od koder sem se oziral po velikem, prelepem	vrtu	pod goro, po katerem se je izprehajala včasih	A
Dekle so ga enkrat zapazile, ko je božal na	vrtu	dolgo kačo.Gospod si je nakopičil strašansko	A
matere ni našel nikjer. Zagledal jo je šele na	vrtu,	kjer je rezala muljavo za prašiče.Pogumno je	A
te ne pogleda več ... Zagrebla jo bova tam na	vrtu,	še danes jo bova zagrebla.Pa ne bodi žalostna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani