Zdaj naj sneží, naj brije veter, naj zgrne se nad nama noč - kaj meniva za to se mídva na gorkem se objemajoč -“ Od daleč se glasijo zvončki, v ledeni véčer sneg prši, a moja ljubica prelepa v naročju drugemu sloni.
O mraku sedim na vrtu in v zvezdnato gledam nebo, iz srca k nji pesem odplava tja daleč na tujo zemljo.
Tam daleč na tuji zemlji pa ona ob oknu sloní in gleda v daljavo in sluša in solzne so njene oči.