vaščani (1.551)

cesti rômar mimo stopa; »Sveti Solus!« pravijo	vaščani,	Ko priróma k njim popotnik znani; »Sveti Solus	A
pa krvavo gorí!« . / . / stran 118 . / Vró	vaščani	vkup na klic sosédov, Sredi na selo vsi vro	A
pokopani, Kak�r navada je pri nas; Hodili molit so	vaščani,	Otrok šel z materjo sem jaz. Ko blizo smo mertvaš	A
Da dvema je bilo dovolj veselo.	Vaščani	ljubko zaljšajo naselje, zasenčeno besedo jim	A
Premamijo navzoče v prvi greh pridvorniki,	vaščani	Bohinjbleda. Ujamejo jih v prazen moški meh	A
celo Levi in poskrbel za obilnejšo pijačo.	Vaščani	so kmalu zvedeli za to blagostanje in hudomušno	A
zaklenjena. V krčmi pri Mojem Jezusu pa so bili	vaščani	tako rekoč doma: gospôda se tam ni ustavljala	A
in se ni nikdar zadržala z njim v pogovoru.	Vaščani,	ki so sedeli v kuhinji, so se le redkokdaj obregnili	A
pogledal za njim, je bil že kdo ve kje v grapi.	Vaščani	so se spočetka nekoliko pozanimali zanj, toda	A
je opravil pogrebne molitve. Na spomlad so mu	vaščani	postavili hrastov križ. Ker niso vedeli pravega	A
Pridno dela in v šolo hodi.	Vaščani	so napeljali desk, potem pa so pod poveljstvom	A
ukvarjajo samo z njim. Kar videl je, kako se mu	vaščani	posmehujejo, še zlobneje pa se seveda posmehujejo	A
Tam je bilo že vse živo.	Vaščani	so sekali grmovje nad cesto.Podzemljič pa je	A
je ostala streha nad glavo. Ko je umrl, so	vaščani	raznesli, kar je bilo vrednega: ta je snel oknice	A
cesto gradili dalje po dolini, in tako so se	vaščani	že zdaj bali.Podrobar je nekaj bleknil o tej	A
tistih dni, ko se je uradno prekrstil in so	vaščani	na njegov račun na tihem preklinjali in zbijali	A
besedo, ki jo je bil kdo izrekel. In tako so	vaščani	tudi Martinovega sina sodili po teh propalicah	A
ker je že leta in leta hodil od hiše do hiše.	Vaščani	so sklenili, naj Matic živi, kakor so v tistih	A
košnji pa v senco pod redke grme na senožeti.	Vaščani	pa so pokazali v dejanju veliko več srca in	A
vpraša: »Il treno ... Chi è stato?«	Vaščani	stoje negibno in nemo gledajo vanj.	A
nanje in v zbeganosti odrivajo drug drugega.	Vaščani	negibno stoje na trgu in gledajo po klancu nizdol	A
in Okrogličar, za njim partizani, otroci in	vaščani.	Iz Drage prihajajo z dvignjenimi rokami	A
ponosno krene z njim in s Sovo proti Dragi.	Vaščani	pritiskajo za njimi v primerni razdalji.	A
padeta, ne da bi se dotaknili. Tildica teče med	vaščani,	ki se ji umikajo. »Stane!« radostno	A
drži Staneta za roko in ga vleče proti materi.	Vaščani	se jima umikajo, nato se počasi zgrinjajo in	A
začne nestrpno vleči proti Angelčini bajti.	Vaščani	gredo za njima. Očka Orel, Obrekarica	A
Stane! ...«	Vaščani	silijo bliže in čakajo. Stane stopi	A
»Tako je! Govori naj!« se zahtevno oglašajo	vaščani	in silijo še bliže. Stane pogleda po	A
na nekoliko vzvišenem prostoru pred bajto.	Vaščani	mu zaploskajo.Ko ploskanje poneha, si z roko	A
roko! ...« »Mi pa tebi!« navdušeno odgovorijo	vaščani	in sklenejo roke nad glavami. »Saj si	A
osvobodili našo zemljo!« »Bomo!« odločno zagrmijo	vaščani.	»Živela svobodna Primorska!	A
Tišina. Vsi	vaščani	stoje nepremično in čakajo s trdimi, resnimi	A
»Bomo! Bomo! ...« vzklikajo	vaščani,	se zgrinjajo okrog Staneta in mu vseprek nudijo	A
strojnice in pred strojnicami stoje obkoljeni	vaščani.	Zdaj je na njihovih obrazih več globoke tragike	A
popolnoma izgubila v grozni slutnji bližnje smrti.	Vaščani	gledajo po zastraženem klancu in čakajo.	A
razlagal, da bodo v zvoniku viseli v diagonali.	Vaščani	so bili diagonale kajpak že tako siti, da se	A
tehtnico, a tehtnica nima treh pladnjev. Zato jih	vaščani	zdaj motrijo in čakajo, da se premaknejo, zakaj	A
svojo sobo. Njegova boljša tretjina, kakor so	vaščani	imenovali kuharico Ano, je zaradi spodobnosti	A
pometal in pospravljal, kar je razjedel čas.	Vaščani	so ga hodili gledat; spraševali so ga, kdaj	A
Živ krst mu ni rekel drugače.	Vaščani	so z leti skoraj pozabili, da je Italijan, samo	A
in vidijo in slišijo več, kakor morejo videti	vaščani,	ki tudi včasih oprezujejo okrog hiše, da bi	A
slišati. Oni s pustega kraja slišijo, česar	vaščani	ne, slišijo neznano melodijo, petje treh duš	A
Indijancih onkraj morja, kjer ni nikoli zime in kjer	vaščani	po delu na polju počivajo v senci palm in drugih	A
Ivan Glavan. Vsi kamnoseki v Nabrežini, vsi	vaščani	iz Glavin na Dolenjskem, oča, mama, sestra,	A
ne pozna, mora poslušati, kako ga pomilujejo	vaščani,	da je storil toliko nepotrebnega pota.Pol ure	A
Materi se je prinašalo na uho, kako zabavljajo	vaščani;	kaj še pričakuje Korbin od njih; ali naj se	A
Jože že ni bil več mislil na to sitnost; tudi	vaščani	se niso več toliko menili za govorice in domnevanja	A
prižgal cigareto in se zastrmel nekam mimo.	Vaščani,	ki so sprva le pogledovali vstran, so se jeli	A
namerava več vrniti. O taki njeni odločitvi so	vaščani	sprva le ugibali.Toda potem se je le razvedelo	A
bližini smrti pomaknile z roba v središče: ubiti	vaščani,	osirotele hiše, glavnje, streli, strašljivi	A
usta in žvižgaš na vse strani, po tem geslu te	vaščani	spoznajo, na tem spoznaš svojo vas in jo razlikuješ	A
glavno je, da ti ne bo treba garati, kot garajo	vaščani,	gospostvo so ti namenili in zdaj se te drži	A
nasula travnikom rose, Marijin narod so tvoji	vaščani,	tako so pridni in delavni.Priča si, kako krotijo	A
za Majevico-planino, . / . / stran 18 . / ker	vaščani	niso mogli ali hoteli plačati globe, naložene	A
so dali zavetja in hrane hajdukom. »Ubogi	vaščani!	« je vzkliknil Vilar.»Živino so jim vzeli, polovico	A
gozde. Neopaženo je ležalo ogromno bogastvo in	vaščani	so prosto hodili v najbližje šume ter sekali	A
dolgih vrstah razpoložili po trati. Imajo se	vaščani	čemu čuditi in kaj gledati. prvi hvali opravo	A
odmoru zasede konje in odrine dalje. Mladi	vaščani	še niso dosti napasli radoglednosti, zato še	A
rodbino, kateri so se pridružili tudi drugi	vaščani;	no, siromak ni mogel ž njimi govoriti; dvignil	A
Teznega, jesenskih megel in pozimskih mrazov.	Vaščani	se niso dosti zmenili za naš odhod.Najrajši	A
dečke bi bili radi naučili mestnih iger. Pa	vaščani	niso utegnili.Zato so večinoma pohajkovali sami	A
učil upokojen star narednik. Za plačo so mu	vaščani	dajali živila.Večkrat sem bil v tisti šoli.	A
in jo v jutru privlekla na sredo vasi. Vsi	vaščani	so se zgrnili krog mrtve zverine in hoteli zvedeti	A
droben sneg, da so bila vsa pota zametena.	Vaščani	so se tiščali gorkih peči in čakali, da se vihra	A
vsa mlečna v zrnu, je bila oropana storžev.	Vaščani	so se jezili in grdo obrekovali gostače in bajtarje	A
Pankracu in Kačji dolini. Nekega dne, ko so sedeli	vaščani	pod lipo, pride v vas in stopi mednje tuj človek	A
vsak prisad in pik, da vse kače preženem.«	Vaščani	so ga z odprtimi usti poslušali. »Če ni v Kačji	A
vsega gospodarstva in se oženil z bratovo vdovo.	Vaščani	so ga tako spoštovali, da so si ga izvolili	A
ostal le moj oče, ki se je oprijel šivanja.	Vaščani	so ga radi imeli, ker je bil žilavo priden in	A
da pridejo na kraj te pravde. Vsi starčki	vaščani	so soglasno izrekli: »Bajtarji že od nekdaj	A
ni bilo v vasi, kot je bila Balantova. Vsi	vaščani	so jih spoštovali in radi imeli.Vselej in vsakemu	A
Nič več ni mogel v visoko, strmo planino.	Vaščani	so bili ob najboljšega ovčarja in vsi so ga	A
zmanjšalo, celo nasprotno, povečalo se je z	vaščani,	stanujočimi pod Gradiščem.Lovrek je stopil po	A
Kaj še! Doslej so hodili	vaščani	največ k Megliču, zakaj Drmaška jih ni znala	A
zvedela po vási, krohotali so se na ves glas	vaščani	od prvega do zadnjega.In v tem krohotanju -	A
prihodnjo sredo komisija in da naj pripeljejo	vaščani	otroke, da jim bodo cepili koze.Pa tudi odraščeni	A
čelu. »Zapoj nam še kakšno!« so priganjali	vaščani	Johana kar naprej in hodili okoli njega s polnimi	A
veseljaki, zbrani pa so bili tudi vsi drugi	vaščani.	Z našo družino vred.	A
in še danes imam prepričanje, da so jih drugi	vaščani	milovali, da z neznatno to kaznijo ničesar nisem	A
Nikjer ni bilo opaziti luči.	Vaščani	so že spali vsi in čuti ni bilo glasu.Lezel	A
devetdeset!« Vpili so, da naj pove, kje so	vaščani,	da je vas tako prazna, ali ničesar niso spravili	A
tradicionalni derbi med Vaščanom in Rdečo strelo.	Vaščani	so večkrat napadli z vsemi razpoložljivimi sredstvi	A
ali vsaj tržani; če bi jim pa kdo dejal, da so	vaščani,	bi bil kriv grdega tepeža; saj se je vedelo	A
bo,« je dejala kakor sama sebi, »odjuga bo.«	Vaščani	so stopicali okoli vogalov lesenih, nizkih,	A
zaslišala krik in na ves splav pritekla. Tudi	vaščani,	kolikor jih je bilo doma, so privreli in vsak	A
on. Ker je bil namreč navezan na to, da so ga	vaščani	med seboj imeli, tudi kadar se mu delati ni	A
okno Ančka, Podlipnikova Ančka. In ko so ga	vaščani	pozdravljali: »Marko, ti pa ti.Pogum imaš.	A
oreha in od tod zopet nazaj. Vajeni so bili že	vaščani	kakor kake druge vsakdanje prikazni stare Marine	A
Seznanila in sprijaznila sem se bila kmalu z vsemi	vaščani,	ki so me že prav med svoje šteli. Največje	A
Po klopeh pred hišami so počivaje praznovali	vaščani.	Jaz sem ležal v travi pod košato jablano na vrtu	A
hodijo gledat ne le gospoda, ampak tudi bližnji	vaščani.	V ti jami je prebival divji mož, ki je gostom	A
andanašnji se ne ve, v katerem kraju je stalo. Veseli	vaščani	so hvalili na ves glas svojega odrešenika in	A
domisli Valker, kaj mu je storiti. Vsi troji	vaščani	so pasli živino v Gombarici, ki je bila dovolj	A
utegnil, razkačen, osnovati proti njemu med	vaščani	kak upor ali zaskok, mu je vzel hišo in kmetijo	A
obdelujejo zemljo in rede domačo živino kakor	vaščani.	Pri hišah pa sem videl tudi dosti ljudi.	A
Marsikaterega po mestno oblečenega sprehajalca so	vaščani	že nadrli s kamenjem in poleni.Kadar vidijo	A
pomorejo zvezati norca in ga spraviti domov.	Vaščani	gredo z njim v hosto in najdejo Rusa ‒ pametnega	A
pokopal v razvalinah. Moglo se je reči, da so	vaščani	to dobili, česar so iskali. Dasiravno so dobro	A
mrve. Zakaj so tatovi pse pobijali, razumejo	vaščani.	Nikakor pa ne morejo uganiti, kaj jim je bila	A
domov. Čudo se spremeni v veselje, ko zagledajo	vaščani	svojo ljubo živinico.Pasla se je dobre volje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani