sadu (1.267)

kristjanom! Evangelijske resnice so rodile kaj malo	sadu	med tem surovim ljudstvom s trdo butico, questo	A
obletavajo nož, cuzajo sladek sok iz razpolovljenega	sadu,	ki je položen na zelenih in gladkih bučah.A	A
ustnice gotovo prikličejo mehko opojnost zrelega	sadu,	in takrat se najbrž šele uglašeno odzovejo njenim	A
kričali. Raz strehe je viselo brinje, cvetoče in	sadu	polno hkratu.Zadaj je romala gmajna z bori.	A
in snedel. Že štiri leta ni zaužil domačega	sadu.	Zato se je s hvaležnimi očmi ozrl po drevesu	A
čaka še toliko nerešenih vprašanj o svetu in	sadu,	o življenju in smrti ... Pomladni dnevi	A
zanimali odstavki, ki so govorili o prepovedanem	sadu,	o pijanem Noetu in njegovih hčerah ter o čisti	A
in če bi ne nosila pod srcem dozorevajočega	sadu.	Kajpak, bilo je poletje, poletje čez	A
in o podobnih stvareh, ne bo rodila dobrega	sadu.	Vse prav in dobro, tudi gorečnost je potrebna	A
In zakaj noriš, trapa? Saj	sadu	tako ne boš obrodilo!« Potem prekriža	A
sitnost. Najhuje se nama je godilo v Novem	Sadu	1875. leta.Tisto leto meseca julija so v noči	A
vročem navalu krvi je vsa presenečena segla po	sadu	in z dvema prstoma prijela zanj. No Vilar ni	A
zanikrno kri. Njegov možati nastop ni ostal brez	sadu	in bodi priporočen za zgled visoki cerkveni	A
lastnik je velike fabrike za etuvažo okusnega tega	sadu,	posvečuje pa odlične svoje sposobnosti tudi	A
kakor segnije drevo, ki je padlo in ni rodilo	sadu.	Besi, zakaj me tako mučite!«	A
Oj, seme tako! Ne bo	sadu	in če bo, bo njegov delež na vislicah... Na	A
objokaval svojo mladost, ki ni cvetela in ni rodila	sadu.	Takrat bom spoznal, kako brezkoristne so bile	A
žalost in bolest brez konca; ne cveto, ne rode	sadu,	izginejo naposled, trpeči in nadložni, kakor	A
učitelju. ”Nikoli še ni rodil osat žlahtnega	sadu;	raste samo zategadelj, da ga populijo osli.	A
tiste skorje kruha, bolj podobne miloščini nego	sadu	veselega truda.Najbolj ponižan izmed tisoč ponižanih	A
videl, da ne obrode zelenega listja, kaj še	sadu.	Ustanovil je v teoriji novo socialno stranko	A
drevesu. Adam je jedel in Eva je trgala od	sadu;	še vsa deviška je bila in srečna, ker je še	A
vrtu pri kamniti mizi ob košarici nabranega	sadu,	sanjala sama vase in se poigravala med sadjem	A
In ko je še zajela, je začela rediti sad ob	sadu,	da je vzraslo na mizi pred njo ime, ki ga je	A
kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni.	Sadu	ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.Če	A
z ustnicami, ki so bolj rdeče od črešnjevega	sadu,	kadar dozori po Bukovega vrha zelenih strminah	A
malone v vrhu rumenelo je tudi nekaj dozorelega	sadu.	»To je hruška Gospodična« - izpregovoril	A
spodične!« Vzdihovaje je odtrgal pogled od zrelega	sadu	ter zopet pričel zreti v tihi dol.	A
Devica: ‘ Hruška Gospodična, usuj svojega zlatega	sadu	na zemljo pod seboj, da ga bode zaužil sveta	A
vsako leto sem iz svoje moči obrodila toliko	sadu,	da so ga veje komaj nosile in da je ptica puščave	A
gospodu Ernestu Malcu donesla obilo dozorelega	sadu.	Brezuspešno se ni trudil med vročim poletjem	A
družba samih učenih in marljivih mož obrodila več	sadu.	« »Za tisti čas - pred sto leti - je	A
da bi ona in njen mladi nečak videla, koliko	sadu	prinaša dobro in po božji volji obrnjeni krajcar	A
narava v cvetu, in v jeseni, ko se veselimo	sadu.	Presledek, zorenje, to je precej enoobrazno.	A
privabljena, rano začne cvesti, verjemi, da	sadu	ne bode, zobati ne bode kaj, slana pobere drevi	A
Domislite se, kaj sem vam tačas o cvetu in	sadu	in usodi rekel, ko ste mi svojo neumno ljubezen	A
pride slana čez noč in na jesen drevo stoji brez	sadu.	Tako sem mislil, da sem že jaz, in povem ti,	A
cvet« prve ljubezni, poln vonjave, vendar brez	sadu.	In vse te spomine je nocoj povzročila le ona	A
»Včasi pa zvene prej in potem ni cvetja, ni	sadu,	« pristavi z resnim licem ona; »nikar, prijatelj	A
evangelija: »Vsako drevo, katero ne rodi dobrega	sadu,	posekalo se bo in vrglo na ogenj.«Marko je sprva	A
popolnemu Stvarniku? Segli smo po prepovedanem	sadu	spoznanja in zatorej smo pahnjeni v prekletstvo	A
kaže statistika in vaša zgodovina ‒ primerjate	sadu	popolne nesvobode tega rodu, kakšno sodbo pač	A
nadejal. Vsako seme ne kali in vsak cvet ne rodi	sadu.	Skusil bodeš mnogo bridkosti v svojem stanu.	A
želel doseči, in življenje tvoje ne bode brez	sadu.	S prijaznostjo bodi radodaren, skop s prijateljstvom	A
tu lat, da se ozeleni in obraste ‒ veselega	sadu	ne bode obrodila.‒ Pa dovolj že in preveč takih	A
preživo čuteče srce! Moje življenje ni obrodilo	sadu	‒ koliko dreves mine tako! ‒ pojdem od tod,	A
globoki čuti izgubé in poginejo za zmerom brez	sadu,	brez sledu za sabo. Govoril sem ter storil svojo	A
polniti si glavo s stvarmi, ki mu nikakršnega	sadu	ne obrodé.Ne slepi se samega sebe, dobro ve	A
bilo grenko in ni moglo prinesti koristnega	sadu	sestrama, ko sta to žalost zakrivili. ‒ Povedal	A
milo, da bo moral živeti zanaprej brez njenega	sadu.	Bliskoma jo je izruval in tekel z njo proti	A
potrpežljivost dolgo, dolgo ni rodila nobenega zaželenega	sadu,	niti nobenega krta, niti nobenega močerada.	A
sladkosneda Eva vdala skominam po prepovedanem	sadu.	Merodajni krogi so ignorirali izredne zasluge	A
na suha tla, kjer ni obrodil nobenega dobrega	sadu.	Poslednje in glavno krdelo pa je naklonila ljubeča	A
naslanja, človek na človeka. ◆ Drevo se po	sadu	pozna. ◆ Drevo se upogne, dokler je mlado.	A
mečem pokončan. ◆ Kdor matere zemlje ne časti,	sadu	ta njenega vreden ni. ◆ Kdor materin jezik zaničuje	A
vrtu; vsako leto ozeleni, nima pa ne cvetja ne	sadu.	Lani si neprestano spraševala, kakšne cvete	A
tukaj za zmeraj.« »Niti dotaknil se ne bom	sadu	z drevesa spoznanja dobrega in hudega,« je rekel	A
osamljenosti pred smrtjo je hotel popraviti napake in	sadu	svoje mladostne ljubezni je zapustil toliko	A
na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega	sadu,	posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem	A
jih je, ki jo najdejo.« Drevo spoznamo po	sadu	»Varujte se lažnih prerokov, ki	A
dobrih. *19 Vsako drevo, ki ne rodi dobrega	sadu,	posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih	A
potem je tudi sad slab. Drevo namreč spoznamo po	sadu.	Gadja zalega!	A
zapeljivost bogastva mu zadušijo besedo in ostane brez	sadu.	Katero pa je vsejano v dobro zemljo	A
listje in mu je rekel: »Naj ne bo nikoli več	sadu	na tebi!«Drevo se je pri priči posušilo.	A
29 A povem vam: poslej ne bom več pil od tega	sadu	vinske trte do tistega dne, ko bom pil z vami	A
Trnje je zraslo in ga zadušilo, da ni obrodilo	sadu.	Spet drugo je padlo na dobro zemljo	A
in jim zadušijo besedo, tako da ostanejo brez	sadu.	V dobro zemljo vsejano seme so tisti, ki besed	A
rekel: »Naj od tebe nikoli več nihče ne jé	sadu!	«In njegovi učenci so to slišali.	A
mnoge. *25 Resnično vam povem: ne bom več pil od	sadu	vinske trte do tistega dne, ko bom novega pil	A
drevesom na korenino. Drevo, ki ne rodi dobrega	sadu,	posekajo in vržejo v ogenj.« Množice	A
iz očesa svojega brata.« Drevo spoznamo po	sadu	»Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo	A
dober sad. *44 Vsako drevo namreč spoznamo po	sadu.	Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo	A
18 kajti povem vam, odslej ne bom več pil od	sadu	vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo	A
umrje, ostane sámo; če pa umrje, obrodi obilo	sadu.	Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil	A
vinogradnik. *2 Vsako mladiko na meni, ki ne rodi	sadu,	odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da	A
in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več	sadu.	Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal	A
jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi	sadu,	če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne	A
Kdor živi v meni in jaz v njem, rodi obilo	sadu,	kajti brez mene ne morete ničesar storiti.	A
poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo	sadu	in postanete moji učenci. Kakor je Oče ljubil	A
priti k vam, da bi tudi med vami dosegel kaj	sadu	kakor med drugimi narodi, a mi je bilo do danes	A
Kdo nasadi vinograd in ne uživa njegovega	sadu?	Kdo pase čredo in ne uživa mleka od črede?	A
jezika, moli moj duh, toda moj razum ostane brez	sadu.	Kaj torej?	A
vašega daru, pač pa si želim čim obilnejšega	sadu	v vaše dobro. Sicer pa imam vsega dov	A
veste, bratje, da naš prihod med vas ni bil brez	sadu.	Nasprotno!	A
pokaže huda potreba, da ne bodo ostali brez	sadu.	Pozdravljajo te vsi, ki so pri meni	A
tujkami razkladal, kar se je bil brez uspeha in	sadu	nameraval naučiti iz Mutherja.Pripovedoval je	B
cvetje in zeleno listje, tudi njenega sočnega	sadu	nismo okusili.Ko smo jo videli prvič, je molela	B
odgovoru, se večno . /\ .. stran 73 . \/ veselili	sadu	ljubezni ali enkrat za vselej obviseli v absurdu	B
počloveči in prek katerega se lahko prebijemo do	sadu	ljubezni.V krščanstvu se nam torej že razkrivata	B
drevesa hranjen, najlepše razvija in največ	sadu	prave omike, resničnega nebeškega napredka prinaša	B
eventuelno na Cetinju za Črno goro in v Novem	sadu	za Vojvodino) in enako število državnih tajnikov	C
distribucija ugodja v prid maksimiranja sreče za vse po	Sadu	krivična, ker oziri na druge nujno omejujejo	C
izključujejo tisto specifično ugodje, za katero gre	Sadu,	ugodje, ki ne pozna ne meje ne mere, ugodje	C
družbenega, skupnosti? Z eno besedo, kaj je v	Sadu,	da nas še dandanes nagovarja, da nas še vedno	C
zla v avtonomno, transcendentno načelo, je pri	Sadu	upravičeno s tem, da je orodje za človekovo	C
Kantom postavlja enačaj med srečo in željo. Po	Sadu	je namreč edino načelo srečnosti zadovoljevanje	C
paradoksna, ker gre za srečo v ekscesu. Pri	Sadu	imamo opraviti s tisto skrajno točko sprave	C
bi pri iskanju izhoda iz nelagodja v kulturi	Sadu	v prvi vrsti šlo za subjektovo pravico do užitka	C
univerzalizabilno, skratka, desocializacijsko. Pri	Sadu	je postulacija pravice do užitka kot brezpogojne	C
vsakdo", se pravi Drugi, izhaja, da gre pri	Sadu	za artikulacijo političnega in gonskega ali	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani