Res je: cvet mora odleteti, da dozori sad.« »Včasi pa zvene prej in potem ni cvetja, ni sadu,« pristavi z resnim licem ona; »nikar, prijatelj moj, nikar se ne vdajte oni neplodni in nezdravi misli, katero navadno rodi vsaka nezgoda, vsako bridko izkustvo v človeškem srcu: da dobrega, poštenosti in ljubezni ni na svetu. Marsikdo si zagreni s tem prepričanjem svojo mladost in, ko potrkajo stara leta na njegove duri ‒ izprevidi, da je prepozno vrniti se.