rahla (505)

ne zanima. Samo tega ne vem, zakaj naj bi se	rahla	ženska odpovedala svoji naravi samo zato ..	A
zakaj? Da ne bi bila videti lahka, med lahka in	rahla	je nepomembna razlika.Ni važno.	A
dobrotnikov Zajčkih. Grôza skoro me obide	rahla.	Sam ne vém, kak dolgo tod sem blôdil: Stoj,	A
Trepeta z menoj. Plaha in	rahla,	samotna in tiha, gladka in zmuzljiva ... ... kot	A
Moje nima želj sercé. Zdaj me zibljejo valovi,	Rahla	sapica pihljá; Jutri ljuti me vetrovi Potopé	A
hoja prijetnejša, ker je bila pot položna in je	rahla	sapica svežila ozračje.Med kamenitimi travniki	A
ki je toliko bolj dragocena, kolikor bolj je	rahla	in izpostavljena uničenju.Pestoval sem dojenčka	A
NA SIPINI I.	Rahla	morska sapa je odpihovala pripeko s telesa mehko	A
molčal in si mislil, da je takšna tolažba zelo	rahla,	a da je vendar prav, da jo čuti. »Izostati iz	A
Ob dotiku skromnega vala mah zaplava in je	rahla	zelena svilena brada, a se takoj, ko se val	A
zahteve takó skromne. Mislim, da bi bila nežna in	rahla	kakor maslen kruh, če bi mogla v teh dneh nekoga	A
in se zravnal. Mesečina je prizanesljiva in	rahla	od starodavne modrosti čakala, da bi onadva	A
mu je prikazala le redkokdaj in še takrat kot	rahla	meglica. Štirideset let je štirideset let!	A
nje teža telesa, kako je bolj in bolj lahka in	rahla,	tako rahla, da se je s koleni pritisnila k ognjišču	A
telesa, kako je bolj in bolj lahka in rahla, tako	rahla,	da se je s koleni pritisnila k ognjišču, ker	A
lezejo na dvorišče, naslanjajo tam svoja trhla in	rahla	telesa ob stene, brskajo po žepih in bašejo	A
je oblival mrzel znoj bolečine, je zaigrala	rahla	senca ponosa.Stisnil je zobe, še tesneje objel	A
izgublja odmev mojega glasu; poskakuje kakor	rahla	ptica in se mi prav po ptičje rahlo posmehuje	A
Zunaj pa se je medtem iznad potoka dvigala	rahla	prosojna jutranja megla, šla čez polje, božala	A
drugačna. Zazdelo se ji je, kakor bi bila vsa	rahla	in lahka, hkrati pa tako trda in težka, da ne	A
vračala iz neznanskih globin. Joj, kako je zdaj	rahla!	Z muko odpre oči, da bi pogledala, kje je.	A
žeje. Pa saj ne čuti ničesar več, saj ni niti	rahla	in lahkotna - saj je sploh ni več.Neko čudno	A
Židje, prostozidarji in Vatikan, zlasti Vatikan.	Rahla	blaznost gre čez kontinent. Na poti v Augsburg	A
velikega trenutka, sredi katerega se ljudi loteva	rahla	skupinska blaznost, ko izgubljajo tla pod nogami	A
Drugega ognja ni bilo videti.	Rahla	vzpetina na desni ga je zakrivala. Pritajila	A
trebuhu in povsod naraščajoče vznemirjenje,	rahla	drhtavica po koži.Ni drhtavica od marčevskega	A
Malo je manjkalo, si je priznal in kar nekaka	rahla	omotica ga je obšla.Ena proti ena, kurbe, je	A
nič meni nič mimo njega šel, tega mu njegova	rahla	vest ni pripustila.Boštjan je pa vedno k regljam	A
oslinjenim kazalcem in lizala. No in prav taka	rahla	bela sled ju je potem privedla do špranje, skozi	A
želja po jedi se je pomnožila. Kadar ga je	rahla	sapica obliznila z mrzlim jezikom, je imel neovrgljiv	A
z glasom, iz katerega je zvenel blag pouk in	rahla	grožnja.»Prosim, imajo li drvarji težko delo	A
ogorčenja polagoma oglašati tudi skrb, od daleč,	rahla,	nedoločna; komaj zgrda jo je odganjal. Petelinčkova	A
ugodnejši, ko ni stalo v listih ... Pa se mi zbujata	rahla	slutnja in bojazen, kaj, če niso bili novinarji	A
cesti je razprl oči, še usta so mu zinila in	rahla	bledica ga je obšla. »Ne glej no tako!	A
ginile na sivem nebu. Tedaj se dotakne Svaruna	rahla	roka. Starec je vztrepetal.	A
»Pomeni?«	Rahla	rdečica je šinila Minki v lice. »Kaj	A
je mogoče, da sta me zbudila. Bila sta tako	rahla	in previdna, da se mi je zazdelo, če sem le	A
kako veselo je bilo, ko je nastopila odjuga!	Rahla	odjuga. Sneg se sploh ni stopil, samo sesedel	A
sem nehala misliti. Ona je samo še nekakšna	rahla	vez.Ne more ogrožati resnične ljubezni.	A
zgrabila migrena, je normalno, da je še danes tako	rahla.	Vseeno ...	A
Vsi smo bolj nori od Veronike. Ona, ki je tako	rahla,	mora prenašati in krotiti nas!Kaj naj naredim	A
tiha, ali v preplašenih srcih je kalila prva	rahla	nada.Tudi letos so ušesa dolinčanov pogrešala	A
varno so bile misli skrite v srcu, da se tudi	rahla	senca ni prikazala na obrazu.Oskrunil bi bil	A
govoriti dalje, toda umolknila je nenadoma in	rahla	rdečica se je prikazala na njenih licih.	A
kakor vzdramljena in napojena, da se je izvila	rahla	sapa celo iz tega zgoščenega, žveplenega vzduha	A
suhega kruha; morala je kralj brez kraljestva.	Rahla	in poštena duša, kakor je bil, si je delal kralj	A
zmerom vesel in svetal, v glasu pa je ležala	rahla	senca osornosti in nestrpnosti. ”Čemu?	A
natočil drugi kozarec in je izpil na dušek:	rahla	rdečica se je prikazala na njegovih zabreklih	A
časih samemu zdi, da je to življenje blaznost,	rahla	blaznost, prijetna in nikomur škodljiva.Če je	A
teman in pust. ”Ni lepo in prav, da te užali	rahla	beseda!Kaj nisi mogel odgovoriti: Zahvaljena	A
/ Takrat je legla na njegovo srce prva, še	rahla,	komaj vidna senca iz Blatnega dola.In takrat	A
pomislila Metka in žalost je obšla njeno srce,	rahla	bolečina, ki bi rodila rahle in lepe solze.	A
bilo je hkrati nezavedno pomilovanje, bila je	rahla	senca porogljivosti, prva kal samosvoje in trde	A
njen strah, ni se ganil in ni rekel besede;	rahla	rdečica se je bila prikazala na njegovih sencih	A
»Zelo ostro. Samo	rahla	meglica leži ob njih.« »To pomeni lepo vreme	A
Nosnice so ji drhtele na ostro rezanem nosu,	rahla	rdečica ji je zaplala v obledela lica, ostro	A
Zato pa je zakon, da so otroci,« je odvrnila.	Rahla	nevolja je drhtela v njenem glasu.Ali Juri je	A
Juri je obsedel sam v sobi.	Rahla	omotica se ga je prijemala.Slišal je v veži	A
Poslovila sta se. Oživljenega se je čutil Luka in	rahla	opojnost se ga je polaščala.Z njo so prišle	A
Zdaj pa zdaj je prešla čez njegovo obličje	rahla	vznemirjenost.In te poteze so postajale polagoma	A
Potem pa je izginil zopet v podstrešje.	Rahla	omotica, ki mu je oglušila glavo bol, mu je	A
na mizi postavljene, jo je nehote premagala	rahla	domotožnost, in vzela je in je jedla in pila	A
Nisem bogat.«	Rahla	ginjenost je zadrhtela iz njegovih besed: »Šesterih	A
Neža jima je grela vina.	Rahla	rdečica je stopala možema v lica, mehka trudnost	A
je oglasila nevesta in povesila od sramu oči.	Rahla	pegavost ji je že bila onesnažila obraz. »Takooo	A
izza ozidja, da je bilo takoj vse svetlo, in	rahla	sapa je zavela, da se je zazibalo stotero cvetje	A
obvijali so jih z volno, da so padale kakor	rahla	sapica po ónem, ki je ležal na blazinasti klopci	A
podrgnile s krvavo kožo po ledu. Ko je prišla	rahla	pomlad, staknili smo vsako ribo v vodi, in v	A
solze in da bo potem zame govorila, ta vzorna,	rahla	in dobra dušica, ki je s svojim usmiljenjem	A
pričo svojim besedam. Po hosti je šumljala	rahla	sapa, sopara se je dvigala od tal, spočiti vonj	A
kolišča, otoke in trdino. Iz jezera je vstajala	rahla	megla.Izza nizkih hribov je vzšlo krvavordeče	A
razločiti. Iz jezera se je pričela dvigati	rahla	megla. Postalo je hladno.	A
glasovi strune udarjanje kopač in zapel: »Zemlja	rahla,	zemlja rodna, zemlja sončna, mali dobra, mati	A
očetom.« Iz široke struge Drave se je dvignila	rahla	meglica.Kakor v prividu je zagledal v njej Oprezni	A
Vsa bela je ždela v drevaku, ki ga je božajoča	rahla	sapa komaj vidno zanesla k bregu.Obstal je in	A
Na strani pa je stal podpis umrlega strica.	Rahla	ginjenost se je sprvega Vinku vsilila v srce	A
iskal človek zaman najdrobnejšega kamenčka.	Rahla,	več čevljev debela črna plast je ležala na poljih	A
Jutro je bilo sončno, toplo.	Rahla	sapica je vela po vrtu.Sončna svetloba je lila	A
dihala prej sem iznad morja, je ostala enako	rahla	in nežna, lahno šepetanje listja oljk, pod katerimi	A
v muf in se smejala; ali smehu se je poznala	rahla	užaljenost in jeza.Ob slovesu se ni mogla vzdržati	A
morju. Vselej takrat je že pihala od morja	rahla	in hladeča sapica.Bilo je, kakor da se vali	A
dihala prej sem iznad morja, je ostala enako	rahla	in nežna, lahno šepetanje listja oljk, pod katerimi	A
Teko leta, dobe. Razpadejo krste,	rahla	stena loči najini votlini.In prihrumi potres	A
v muf in se smejala; ali smehu se je poznala	rahla	užaljenost in jeza.Ob slovesu se ni mogla vzdržati	A
* Zunaj se je že danilo.	Rahla,	nekako meglena svetloba je silila v duplino	A
gore, daljni vrhovi se svetijo v rdeči luči,	rahla	sapica pridiha iz doline in šumlja po listju	A
vpraša med smehom. V ozadju glasu vendarle	rahla	zaskrbljenost. Polona se nasloni na	A
so stajali se v zrak, prozorni zrak: in kakor	rahla	zgradba tega vida, kipeči stolpi, čarobne palače	A
so stajali se v zrak, prozorni zrak: in kakor	rahla	zgradba tega vida, kipeči stolpi, čarobne palače	A
ostane še zmeraj nepomična na nji, kot da je	rahla,	nobene krčevitosti, nujnosti in neustavljivosti	A
vanjo in v hipu jo je zmanjkalo, kot bi bila	rahla	meglica. Pastirček je stopil do svoje matere	A
toboganov. Vse kaže, da Avstrijcem to bolj ugaja kot	rahla	ironija in spopadi duhov, kar polagoma izginja	A
Bilo je toplo.	Rahla	svetloba je obsevala mimo senčnikov komaj neznatne	A
videla vsako žilico na vsakem listu in če ne bi	rahla	sapica premikala vej in grmov, da so ji odsevi	A
lep obraz, visoko postavo, katere ni kazila	rahla	debelušnost, plave lase in zalizke, gladko čelo	A
je samo površinska praska, krvavitev je bila	rahla.	"Ne dosežem komolca, ga boš ti, Colm?"	A
spopasti s kaosom svoje jedilne mize, obšla	rahla	negotovost: običajno je ta svoj strah pozabila	A
se tudi drugi strinjali, da med njima obstaja	rahla	družinska podobnost in kako presenetljivo, da	A
čez zid in se sklonil nad zemljo, ki je bila	rahla,	kot da bi jo zorali prav pred nedavnim. Polje	A
” . / . / stran 10 . / Mojo mater je obšla	rahla	skrb in zvečer mi je na nogo položila debelo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani