nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Hiša št. 14, poved v sobesedilu:
Chriznicheve hčerke in druga dekleta, ki so se vrnile domov šele proti jutru, molče preštejejo izkupiček, ki ga jim je dala noč in potem polegajo ves ljubi dan.
Nadložni starci se ob deževnih dneh smodijo pri peči in razširjajo smrad po tlečih cunjah; ob lepem vremenu pa lezejo na dvorišče, naslanjajo tam svoja trhla in rahla telesa ob stene, brskajo po žepih in bašejo svoje oglodane pipe z vsem nemogočim prahom, mežikajov sonce s krmežljavimi očmi in cedijo sline po gorki juhi, debeli cigari in požirku žganja, ki tako lepo popraska po starem, izsušenem grlu; se hropeče odkrehavajo in obujajo spomine iz mladosti in iz vojne; pripovedujejo razne dogodke, ki se začenjajo z „njega dni " ali pa „ko sem bil še mlad, zdrav in močan", „ko smo bili v Karpatih", „ko je prišel Franc Jožef v Trst " in tako dalje.
Onemogle ženice zibljejo otroke, šivajo z debelo iglo in raskavim sukancem krpo vrh krpe na raztrgane
hlače malih razgrajačev - ženske so uporabljive do smrti - zraven pa se ubijajo z mislijo, kakšno bo pravzaprav tisto nebeško kraljestvo, ki je obljubljeno siromakom za posmrtno plačilo tega trpljenja polnega življenja na zemlji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani