»Ko bo Trst beneški, ga bo konec!« je Krištof pribil in pogledal kvišku, kakor bi nebo samo poklical za pričo svojim besedam. Po hosti je šumljala rahla sapa, sopara se je dvigala od tal, spočiti vonj zemlje in hoste je dihal po trati. ‒ Krištof je vstal, se pretegnil in zagledal nakvišku.